Suche
Mein Konto
Bitka za žito: Kmetje v severnem Schwarzwaldu pojasnjujejo svoje izzive
Kmetijsko poročilo o letini žita 2025: izzivi za kmete v severnem Schwarzwaldu in pomembni rezultati za napovedi pridelka.
Bitka za žito: Kmetje v severnem Schwarzwaldu pojasnjujejo svoje izzive
15. junija 2025 se kmetje v severnem Schwarzwaldu soočajo s številnimi izzivi med trenutno žetvijo žita. Regija je trenutno pripravljena na javni terenski ogled, da bi državljani bolje razumeli kompleksno delo kmetov. kako Schwarzwald sel poročajo, kmetje pri žetvi med drugim ječmena in drugih žit upoštevajo stroga navodila narave in zakonodaje.
Namen dogodka je poučiti obiskovalce o delu, ki se izvaja pri pridelavi osnovnih živil, kot je kruh. Dramatičnost te situacije še povečujejo trenutne podnebne razmere.
Napovedi žetve v Nemčiji
Glede na poročilo Komisije MARS je povprečni pridelek pšenice v EU letos ocenjen na okoli 5,83 tone na hektar, kar je 8 % več kot lani. V Nemčiji napovedujejo 7,48 tone pšenice na hektar, kar je 6 % več kot lani. Te številke jasno kažejo, da lahko kljub zahtevnemu podnebju nekatere regije v EU, kot sta Španija in črnomorska regija, pričakujejo nadpovprečne donose. Kmetijstvo danes poudarja, da tudi koruza v tej sezoni daje boljše pridelke. Povprečje EU je ocenjeno na 7,45 ton na hektar, kar je 11 % več kot lani.
Čeprav so napovedi optimistične, še vedno trajajoča suša močno ogroža pridelek. V Nemčiji naj bi bil pridelek koruze 9,82 tone na hektar v mejah dolgoletnega povprečja. Pridelki oljne ogrščice so povprečni, vendar so odvisni tudi od trenutnih vremenskih razmer, ki marsikateremu kmetu predstavljajo izziv.
Regionalne razlike in izzivi
Razlike v pridelkih so jasno opazne. Medtem ko je jug Nemčije manj prizadet zaradi suše, se številni kmetje drugod spopadajo s precejšnjimi izgubami pridelka. Pri posevku sončnic pa se v EU pričakuje precejšnje povečanje pridelka, in sicer za 2,09 tone na hektar, kar je 21 % več kot lani.
Trenutne razmere poudarjajo krhko ravnovesje med kmetijstvom in izzivi, ki jih prinaša vreme. Javni terenski ogled bi torej lahko omogočil ne le boljše razumevanje kmetijstva, ampak tudi dvig zavesti o nujnih vprašanjih, povezanih s pridelavo hrane v času podnebnih sprememb.