Carinska vojna med EU in ZDA: Nevarnost za nemško gospodarstvo!

Carinska vojna med EU in ZDA: Nevarnost za nemško gospodarstvo!

Najnovejša študija, ki jo je naročila Fundacija za družinska podjetja, osvetljuje potencialni vpliv morebitne "carinske vojne" med EU in ZDA na nemško gospodarstvo. Avtorja, Gabriel Felbermayr iz Wifo na Dunaju in ekipa iz Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel, opozarjata na znatna tveganja, ki izhajajo iz že tako visokih carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa na blago z vsega sveta.

Takšen trgovinski konflikt bi še posebej prizadel tiste sektorje, ki so močno odvisni od izvoza v ZDA. Sem sodijo med drugim farmacevtska, avtomobilska in strojna industrija. V scenariju carinske vojne je bilo predvideno 25-odstotno zvišanje carin na vse blago, uvoženo iz EU. To ne bi prizadelo le uvoza iz ZDA, ampak bi bistveno podražilo tudi uvoz storitev.

Napovedi in ekonomski vpliv

Analiza kaže zaskrbljujoče napovedi: nemški izvoz v ZDA bi se sesul za skoraj 43 %, kar bi neposredno vplivalo na skupni nemški izvoz in povzročilo njegov padec za 3,2 %. Bruto domači proizvod (BDP) v Nemčiji bi lahko zaradi teh gibanj padel za 0,2 %. Glede na študijo bi bili sektorji, ki so odvisni od izvoza, še posebej prizadeti, saj bi farmacevtski sektor dolgoročno zabeležil 8,7-odstotni padec, sledil bi mu padec v avtomobilski industriji za 4,1 % in v strojništvu za 3,8 %.

Regije z visoko prisotnostjo teh industrij bi bile nesorazmerno prizadete. Rainer Kirchdörfer iz Fundacije za družinska podjetja poudarja, da se carine pogosto uporabljajo kot sredstvo izsiljevanja in tako vodijo v večjo negotovost v trgovini.

Kontekst trgovinskih vojn

Razprava o trgovinskih konfliktih ni nova. V zgodovini so bile vojne pogosto obravnavane kot gospodarske vojne. V Goethejevem "Faustu" se razpravlja o medsebojnem odnosu med vojno, trgovino in piratstvom. Vojne pogosto služijo namenu pridobivanja trgovinskih prednosti in gospodarske oslabitve sovražnika. V zgodovini je bilo veliko primerov, kot so rimske vojne proti Kartagini ali pomorske vojne Anglije proti Nizozemski v 17. in 18. stoletju. Te konflikte so pogosto spodbujali poskusi nadzora trgovskih poti.

Same trgovinske vojne se lahko pojavijo tudi brez vojaške sile, na primer z gospodarskimi bojkoti ali visokimi uvoznimi tarifami. Takšni ukrepi lahko vodijo v spiralo obojestranskega zastoja, pri čemer nobena stran na koncu ne izide kot zmagovalka. Zgodovinski primer je celinska blokada, ki jo je začel Napoleon I. leta 1806 in je bila odgovor na trgovinski spor z Veliko Britanijo. Ta zapora je povzročila daljnosežne gospodarske posledice po vsej Evropi.

Trenutna študija kaže, da bi celovit trgovinski dogovor lahko dolgoročno povečal nemški BDP za 0,6 %. To poudarja potrebo po aktivnem oblikovanju in vzdrževanju trgovinskih odnosov, da bi zagotovili gospodarsko stabilnost in blaginjo.

Za več informacij o temi trgovinskih vojn in njihovem zgodovinskem ozadju si oglejte študije in analize ZVW, od De Gruyter kot tudi pojasnila Znanje planeta izjemno pronicljivo.