Umetna inteligenca: priložnost ali nevarnost za naša delovna mesta?

Umetna inteligenca: priložnost ali nevarnost za naša delovna mesta?

Razprava o vplivu umetne inteligence (AI) na trg dela postaja vse pomembnejša, predvsem v kontekstu aktualnih izzivov v upravi. Po nedavnem poročilu v Bietigheimer Zeitung je generalni direktor Bitkoma, Rohleder, dejal, da nekatere dejavnosti v prihodnosti komajda bodo izvajali ljudje, vključno s tehničnimi prevodi in preprostimi pisarniškimi opravili, kot sta zapisovanje in standardna korespondenca. To se dogaja ob tem, da upravi trenutno manjka 550.000 zaposlenih.

Umetne inteligence ne dojemamo le kot izziv, temveč tudi kot priložnost za povečanje konkurenčnosti podjetij. Uvedba tehnologij umetne inteligence bi potencialno lahko ohranila uspešnost uprav in javnih služb, kar je glede na trenutno kadrovsko pomanjkanje zelo pomembno. Situacija je pogosto drugačna in bolj zapletena v državah, kjer na trg dela prihaja več mladih.

Sprememba z digitalizacijo

Razvoj na področju umetne inteligence je pomembno gonilo sprememb v svetu dela. Kot pojasnjuje Zvezna agencija za državljansko izobraževanje, so te spremembe predvsem posledica avtomatizacije in mreženja, ki napredujeta z digitalizacijo. Vendar je vpliv umetne inteligence na trg dela trenutno še majhen, uvajanje umetne inteligence v podjetja pa poteka počasi. Študije kažejo, da je do leta 2019 le 6 % podjetij v Nemčiji uporabljalo AI. Negotovosti glede vrednih področij uporabe ovirajo napredek.

Trenutno obstajajo predvsem šibke AI, ki so omejene na določena področja uporabe. Vendar ima njihov razvoj potencial, da ima močnejši vpliv na svet dela kot prejšnji avtomatizirani sistemi. To bi lahko vplivalo na do dve tretjini delovnih mest. Poklici z višjimi dohodkovnimi razredi in izobrazbo bi lahko bili še posebej prizadeti, saj študije napovedujejo, da bi lahko 10 % delovnih nalog za 80 % delavcev v ZDA opravili jezikovni modeli, kot je ChatGPT.

Izzivi in ​​priložnosti

Čeprav veliko ljudi skrbi morebitna izguba delovnih mest zaradi uvedbe umetne inteligence, te strahove odtehtajo upi na nova področja delovanja in oblike sodelovanja. Umetna inteligenca lahko dopolni ali nadomesti človeško delo ali odpre povsem nova področja dejavnosti. Obstajajo že ilustrativni primeri uporabe umetne inteligence na področjih, kot so obdelava podatkov, storitve za stranke in delo s človeškimi viri, kot je BG ETEM za preverjanje zahtevkov za nesreče ali CityLine za optimizacijo postopkov upravljanja leta.

Drug primer so pekarne, ki uporabljajo AI za načrtovanje nabave in proizvodnje. Ta razvoj ponazarja, kako podjetja poskušajo izkoristiti potencial umetne inteligence za povečanje svoje učinkovitosti. Vendar pa je tudi ugotovljeno, da je 43 % prostih delovnih mest, povezanih z umetno inteligenco, ostalo nezasedenih v letu 2019, kar kaže na pomanjkanje kvalificiranih delavcev.

Potreba po ureditvi, ki presega državne meje, postaja vse bolj pomembna tudi za usmerjanje uporabe umetne inteligence. Junija 2023 je Evropski parlament sprejel zakon o umetni inteligenci, ki opredeljuje različne stopnje tveganja umetne inteligence. Ta uredba bi lahko pomagala pri obvladovanju družbenega in gospodarskega vpliva uvedbe umetne inteligence, hkrati pa bi obravnavala vprašanje pomanjkanja znanj in spretnosti, ki trenutno prizadene številna podjetja.

Na splošno kaže, da vpliv umetne inteligence na trg dela predstavlja izzive in priložnosti. Ključno je skrbno pretehtati in razviti strategije za aktivno oblikovanje transformacije in predvsem izkoristiti nove priložnosti, ki jih ustvarja umetna inteligenca.

Za več informacij o priložnostih in izzivih umetne inteligence na trgu dela obiščite članke iz časopis Bietigheim in Zvezna agencija za državljansko izobraževanje.