Bitka za redke zemlje: Nevarnost za industrijo Baden-Württemberga!

Bitka za redke zemlje: Nevarnost za industrijo Baden-Württemberga!

Redke zemlje so bistvene v sodobni industriji in igrajo osrednjo vlogo pri proizvodnji številnih tehnologij, zlasti pri proizvodnji laserjev, mobilnih telefonov, električnih avtomobilov, pa tudi vetrnih turbin in sončnih sistemov. Danes so številna podjetja v Baden-Württembergu, kot sta Trumpf v Ditzingenu in Stöber Antriebstechnik v Pforzheimu, močno odvisna od teh surovin. Kitajska je glavni dobavitelj, saj država predela več kot 90 % redkih zemelj, proizvedenih po vsem svetu, in je odgovorna za približno 60 % svetovnega rudarjenja. Ta odvisnost postaja vse bolj kritična, zlasti v kontekstu trenutnega trgovinskega konflikta med Kitajsko in ZDA, ki vpliva tudi na evropsko industrijo. Kot poroča SWR, bo to vprašanje obravnavano na prihajajočem vrhu G7 v Kanadi, kjer so številne države zaskrbljene zaradi prihodnje razpoložljivosti redkih zemelj.

Izraz "redke zemlje" vključuje 17 kovinskih elementov, vključno s cerijem, lantanom, neodimom in itrijem. Pomembna vloga teh materialov v industriji je nesporna, saj so ključni za razvoj sodobnih tehnologij. Trumpf na primer za svoje laserske sisteme potrebuje laserske kristale iz redkih zemelj, Stöber Antriebstechnik pa je še posebej odvisen od neodija. Zaradi trgovinskega spora so podjetja, kot je Stöber, že imela zamude pri dobavi, ki bi lahko ogrozile njihove proizvodne procese. Po mnenju Stöberja bi lahko popolna ustavitev dostave ogrozila do 30 % prodaje.

Vpliv Kitajske in novi predpisi

Kitajska vlada je izdala nove predpise za rudarjenje in uporabo redkih zemelj, ki naj bi začeli veljati 1. oktobra 2024. Premier Li Qiang je podpisal odlok, ki zahteva, da viri pripadajo državi in ​​da morajo podjetja, ki jih pridobivajo ali predelujejo, vzpostaviti sistem sledljivosti. To se dogaja v kontekstu povečanega povpraševanja po redkih zemljah, ki je napovedano in bi lahko dodatno spodbudilo svetovno povpraševanje. V skladu z novimi predpisi bo tudi rudarjenje nadzorovano, da se skrbno izkoriščajo viri in čim bolj zmanjšajo vplivi na okolje, kot je nastajanje strupenega blata.

Po podatkih Tagesschaua nemška industrija približno dve tretjini redkih zemelj pridobiva iz Kitajske. Ta odvisnost prinaša tudi tveganja, saj je Kitajska leta 2022 že uvedla omejitve za izvoz drugih kritičnih surovin, kot sta germanij in galij, ki se uporabljata predvsem v industriji čipov. To se pogosto izvaja zaradi interesov nacionalne varnosti.

Recikliranje in prihodnost

Drug vidik, s katerim se ukvarjajo podjetja, kot je Stöber, je potreba po povečanju stopnje recikliranja redkih zemelj. Ta je trenutno precej nizka, sam proces recikliranja pa je okolju škodljiv in dolgotrajen. Stöber poziva k tesnemu sodelovanju med politiko, raziskavami in industrijo, da bi razvili bolj učinkovite in trajnostne rešitve. Trumpf sledi tudi »dvosmerni strategiji«: po eni strani želi podjetje ohraniti obstoječe odnose s Kitajsko, po drugi strani pa želi iskati alternativne maloprodajne verige, da bi se zaščitilo pred morebitnimi prihodnjimi ozkimi grli v dobavi.

Z vrhom G7 in novimi predpisi Kitajske je prihodnost trga redkih zemelj ogrožena. Strokovnjaki že opozarjajo, da bi lahko zaloge trajale le nekaj tednov, če bi Kitajska ustavila izvoz. Pritisk na industrijo v Nemčiji in Evropi narašča, da se osvobodi te trenutne odvisnosti in razvije lastne strategije za trajnostno zagotavljanje razpoložljivosti teh ključnih surovin.