Kriza z rabljenimi oblačili v okrožju Hohenlohe: Poplava smeti grozi zabojnikom DRK!

Kriza z rabljenimi oblačili v okrožju Hohenlohe: Poplava smeti grozi zabojnikom DRK!

V okrožju Hohenlohe so zabojniki za rabljena oblačila nemškega Rdečega križa (DRK) pod vse večjim pritiskom. Glasno JZV Ostalo je le še sedem od 70 zabojnikov, do konca julija pa bi se lahko razmere še poslabšale, saj bi lahko te zabojnike razstavili. Glavni razlog: Tja se odlaga vse več smeti, ki ne sodijo v te zabojnike, kar povzroča dodatno delo prostovoljcem DRK.

Poleg tega na razmere negativno vpliva nova direktiva EU, ki je v veljavi od začetka leta. Ta uredba naj bi preprečila, da bi tekstil končal med odpadki, vendar ne razlikuje med nosljivimi in neuporabnimi oblačili. To vodi v porast donacij, ki jih ni mogoče porabiti, saj veliko ljudi ne ve, kaj sodi v zabojnike za rabljena oblačila, poroča DRK.

Nove smernice EU za odlaganje starega tekstila

Od 1. januarja 2025 je treba rabljen tekstil v EU zbirati ločeno od ostalih odpadkov. Cilj teh novih zahtev je zmanjšati število tekstilij, ki se vsako leto zažgejo ali odložijo na odlagališča, ter spodbujati ponovno uporabo in recikliranje. Glasno ZDF V Nemčiji vsako leto več kot milijon ton starega tekstila konča v zabojnikih, čeprav jih je le približno 50 % še vedno nosljivih.

Težava je v tem, da se le 10 % uporabnega tekstila preda ljudem v stiski; ostalo se pogosto trži mednarodno. Stopnja zbiranja v Nemčiji je trenutno med 50 in 65 %, kar je razmeroma visoko v primerjavi z drugimi evropskimi državami, vendar ponuja velik potencial za izboljšave, zlasti glede ločenega zbiranja rabljenega tekstila.

Odgovornosti in izzivi

Z novo direktivo za ločeno zbiranje odsluženega tekstila niso odgovorni le potrošniki, ampak tudi javna komunalna podjetja. Zagotoviti morajo ustrezne ponudbe, da bodo v skladu z direktivo. Hkrati obstaja tveganje, da bodo okorne možnosti odlaganja spodbudile potrošnike, da svoja oblačila odvržejo med ostanke odpadkov ali da jih odvržejo na prosto, kar Bernd Thierer iz DRK vidi kot politični problem.

Drugi vidik, ki zaplete situacijo, je izziv, ki ga predstavlja industrija »hitre mode«. Številni tekstilni izdelki so slabše kakovosti in povzročajo pritisk na recikliranje. Za izboljšanje recikliranja tekstila se razmišlja o uvedbi »razširjene odgovornosti proizvajalca«, kjer bi lahko bili proizvajalci odgovorni za zbiranje, sortiranje in recikliranje svojih izdelkov. Kilian in sodelavci poudarja, da so nove tehnologije bistvenega pomena za učinkovito recikliranje.

Trenutni izzivi kažejo, da sta ključnega pomena ozaveščeno vedenje potrošnikov in pripravljenost podariti oblačila trgovinam z rabljenimi izdelki ali menjalnicam. Bernd Thierer in njegova ekipa zato priporočajo, da dobra oblačila oddate neposredno v trgovino, da zmanjšate število neuporabnih kosov v zabojnikih.