Kmetijsko gozdarstvo: Drevesa kot bodoči rešitelj naših polj!

Kmetijsko gozdarstvo: Drevesa kot bodoči rešitelj naših polj!

Univerza v Hohenheimu je posvečena intenzivnemu raziskovanju kmetijsko-gozdarskega pristopa, ki združuje drevesa in grmovnice s kmetijstvom in upravljanjem pašnikov. Glasno Gabot Ta metoda ne služi samo povečanju biotske raznovrstnosti, temveč tudi povečanju odpornosti kmetijskih sistemov proti podnebnim tveganjem. Zlasti dolgoročna študija je pokazala, da lahko vrste dreves, tudi v zmernih podnebnih območjih, nudijo resnične koristi za stabilizacijo pridelka.

Študija na Ihinger Hof v Renningenu kaže, da različni dejavniki, kot so drevesne vrste, razdalja med drevesnimi vrstami, kakovost tal in podnebne razmere pomembno vplivajo na pridelek. Učenci analizirajo, kako drevesa uravnavajo mikroklimo ter zmanjšujejo ekstremne temperature in hitrost vetra. Te ugotovitve krepijo stališče, da je kmetijsko-gozdarstvo lahko obetavna strategija za prihodnje kmetijstvo.

Prednosti in izzivi agrogozdarstva

Za kmetijsko-gozdarske sisteme je značilna njihova sposobnost kombiniranja kmetijskih pridelkov s trajnimi lesnatimi rastlinami. Cilj je ustvariti prožne kmetijske ekosisteme, ki ne zagotavljajo samo hrane in krme, ampak tudi proizvajajo energijo in les. To je še posebej pomembno v času vse večjih podnebnih izzivov, kot sta suša ali močno deževje. Če dobro načrtujemo, lahko kombinacija lesnatih rastlin in subkultur poveča skupno produktivnost za kar 36 do 100 odstotkov. Progresivni kmetijski prehod poudarki.

Vendar pa obstajajo tudi izzivi, ki jih je treba premagati. Tekmovanje med drevesi in gojenimi rastlinami za vire, kot so svetloba, voda in hranila, lahko privede do zmanjšanja donosa. Rezultati študije na Univerzi v Hohenheimu na primer kažejo, da lahko sajenje vrbe v neposredni bližini obdelovalnih površin vodi do znatnih izgub pridelka, medtem ko žive meje delujejo zaščitno na sosednje rastlinske lokacije.

Očitna je potreba po izvedbi dolgoročnih študij o vplivu kmetijsko-gozdarskih dejavnosti v ekstremnih vremenskih razmerah. Zlasti v Nemčiji, kjer je bilo agrogozdarstvo razširjeno do 19. stoletja, ta pristop zdaj doživlja preporod zaradi širjenja mest, zahtev trga in upadanja površin sadovnjakov.

Politična podpora in prihodnji obeti

EU že od leta 2005 spodbuja kmetijsko gozdarstvo, vendar to še ni preneseno v nacionalno kmetijsko zakonodajo. Prihajajoča skupna kmetijska politika (SKP) bo imela strankarsko-politično podporo kmetijsko-gozdarstvu. Zato so za smiselno izkoriščanje prednosti te oblike gospodarstva nujni inovativni projekti in prilagojeno načrtovanje. Koordinacijski urad za raziskovanje kmetijsko-gozdarskega sistema bo do konca leta 2025 financiran z 260.000 evri za podporo raziskovalnim projektom in povezovanju raziskovalcev.

An exciting novelty is the planned introduction of a master's module on agroforestry at the University of Hohenheim in the summer semester of 2024. Such measures are intended not only to advance research, but also to raise public awareness of the advantages of agroforestry, which can make a sustainable contribution to food security through the respectful use of natural resources. Kot pravijo, je bil najboljši čas za sajenje drevesa pred dvajsetimi leti; drugi najboljši čas je danes.