Patrick Schlecht: Umiranje bi moralo postati del naše družbe!
Patrick Schlecht, direktor hospica v Böblingenu, se zavzema za odprt pogovor o umiranju in smrti v naši družbi.

Patrick Schlecht: Umiranje bi moralo postati del naše družbe!
Patrick Schlecht, 33-letni vodja hospica v Böblingenu, se zavzema za zagotavljanje dostojne podpore hudo bolnim. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami kot onkološka medicinska sestra nima le razumevanja izzivov, s katerimi se soočajo neozdravljivo bolni bolniki, ampak tudi globok vpogled v čustvene vidike umiranja. Schlecht je pred tem delal v hospicu v Leonbergu, kjer je lahko pridobil dragocene izkušnje kot del nadaljnjega usposabljanja.
Njegov cilj je postaviti temo umiranja in smrti v središče družbe. »O teh temah se moramo bolj odkrito pogovarjati,« poudarja Schlecht, ki je trdno prepričan, da je izmenjava informacij o umiranju lahko koristna tudi za družbo.
Pot do družbene sprejetosti
Ekumenska služba hospica, katere filozofija je tesno povezana s Schlechtovim prizadevanjem, se aktivno ukvarja s temami, kot so »slovo«, »umiranje«, »smrt« in »žalovanje«. Njihov cilj je sprejeti te tako družbeno kot osebno pogosto tabu teme kot sestavni del življenja. Člani službe hospica prepoznajo izredno stanje, ki ga povzroča huda bolezen in bližajoči se konec življenja.
V tem težkem času so tako prizadeti kot njihovi svojci telesno, psihično in duševno prizadeti. Storitev hospica spremlja hudo bolne, umirajoče in njihove svojce v čustveni fazi poslavljanja in žalovanja. Ta ponudba ni namenjena samo odraslim, ampak tudi otrokom in mladim ter njihovim družinam.
"Pomembno je, da nam ni treba iti skozi ta proces sam," pojasnjuje Schlecht. Podpora, ki jo nudi Ekumenska služba hospica, je ključnega pomena za mnoge obolele, ki morajo nositi breme bolezni. Dodatne informacije o ponudbi in pomoči hospica so na voljo na uradni spletni strani www.hospizdienst-bb.de.
Patrick Schlecht in Ekumenska služba za hospic sodelujeta pri ozaveščanju in sprejemanju umiranja in smrti v naši družbi. S tem pripomorejo k temu, da ljudi opozorijo na vprašanja, ki prevečkrat ostanejo skrita, in jim tako omogočijo dostojno soočanje z njimi.