Wadephul opozarja: Carinski spor z ZDA bi lahko ogrozil Evropo!

Wadephul opozarja: Carinski spor z ZDA bi lahko ogrozil Evropo!

Sredi bližajočega se carinskega spora z ZDA je zvezni zunanji minister Johann Wadephul (CDU) nujno opozoril, da tovrstni trgovinski konflikti ne koristijo nikomur. Wadephul je na tiskovni konferenci z indijskim zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem poudaril, da bi uvedba carin škodovala tako gospodarskemu razvoju ZDA kot EU. Odziv na napovedane ukrepe je zdaj na strani Evropske komisije, ki ima vso podporo Nemčije, da bi si zagotovila dostop do ameriškega trga. Cilj je braniti evropski trg in pokazati prepričljivost v pogovorih z Washingtonom. To pojasnilo prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal do 50-odstotne kazenske carine na določeno blago iz EU.

Trump je to napovedal prek svojega spletnega kanala Truth Social, carine pa naj bi začele veljati 1. junija 2025. Izrazil je tudi zaskrbljenost, da tekoča pogajanja z Evropo ne bodo dala rezultatov. Situacija je napeta, ker je v ozadju 25-odstotna tarifna regulacija na uvoz jekla in aluminija v ZDA, ki je bila uvedena marca 2025. Ta ukrep je povzročil hiter odziv EU, ki je napovedala protiukrepe. Te naj bi začele veljati 1. aprila 2025 in uvajale do 50-odstotne carine na ameriške izdelke, kot sta viski bourbon in arašidovo maslo.

Posledice za evropsko gospodarstvo

EU se je pripravljena odzvati na ameriške carine in namerava aprila uvesti proticarine na nadaljnji uvoz, zlasti kmetijskih in industrijskih proizvodov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je opozorila, da bi takšni ukrepi lahko povzročili dvig cen, težave v dobavnih verigah in morebitno izgubo delovnih mest. Inštitut za svetovno gospodarstvo (IfW) pa ocenjuje, da bo vpliv carin na evropsko gospodarstvo minimalen, z upadom BDP le za 0,02 odstotka. Pravi učinek je v veliki meri odvisen od povpraševanja in razpoložljivosti alternativnih izdelkov.

Trenutna trgovinska dinamika odraža širši trend: globalno znižanje carin od petdesetih let prejšnjega stoletja se vse bolj izravnava s protekcionističnimi ukrepi drugih držav. Jürgen Matthes z nemškega ekonomskega inštituta poudarja, da je porast protekcionizma opaziti po finančni krizi 2008/2009. ZDA so prej veljale za pionirja proste trgovine, toda pod Trumpom se je ta smer nenadoma spremenila. V preteklosti carine niso ščitile samo domačega trga, ampak so tudi ustvarjale prihodek državam.

Globalni trgovinski odnosi in možni vplivi

V svetovnem kontekstu je treba opozoriti, da so carine redno orodje trgovinske politike. Čeprav sta Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) in njegova naslednica Svetovna trgovinska organizacija (WTO) spodbujala znižanje carin, se carine še vedno uporabljajo kot sredstvo pritiska v političnih pogajanjih. Medtem ko Trump uporablja carine kot strateško orodje za pritisk na druge države, obstajajo pomisleki, da bi to lahko vodilo v vsesplošno trgovinsko vojno.

Primer mednarodnih napetosti je kanadska napoved carin na ameriške izdelke v vrednosti 29,8 milijarde kanadskih dolarjev. Kitajska pa se je odzvala z napovedjo, da bo sprejela "vse potrebne ukrepe" za zaščito svojih interesov pred ameriškimi carinami. Razmere ostajajo napete in treba je še videti, kako se bodo razvijali trgovinski odnosi med prizadetimi akterji.

Napetost med carinami in prosto trgovino ne vpliva le na podjetja in potrošnike, ampak ima tudi daljnosežne gospodarske posledice. Ekonomisti opozarjajo, da bi naraščajoče tarife lahko zvišale cene za potrošnike in motile kompleksnost mednarodnih dobavnih verig. Upajmo, da bodo bližajoča se pogajanja med Evropsko komisijo in ZDA lahko odločila, ali bo v carinskih razmerah doseženo stopnjevanje ali dogovor.