Nato postavlja smer: dramatično povečanje obrambne moči!

Nato postavlja smer: dramatično povečanje obrambne moči!

Nato načrtuje veliko razširitev svojih vojaških zmogljivosti za okrepitev odvračanja in obrambe. V nedavnem poročilu avtorja ZVW Navedeno je, da bi morali cilje povečati za okoli 30 odstotkov. Te nove zahteve vključujejo nabavo več križarskih raket dolgega dosega in brezpilotnih letal ter razširjene zmogljivosti zračne obrambe in topništva.

Ti ukrepi so del strategije za prilagajanje Natovih vojaških zmogljivosti trenutnim izzivom varnostne politike. Nove cilje naj bi uradno sprejeli na srečanju obrambnih ministrov v četrtek v Bruslju. Trenutno so posebni nacionalni cilji načrtovanja za vsako državo članico razvrščeni kot strogo zaupni glede njihove natančne narave in obsega predvidenih sprememb.

Pričakovanja Nemčije

Za Nemčijo napovedujejo, da bo morala Bundeswehr, ki trenutno šteje okoli 182.000 vojakov, povečati svojo številčnost za visoko petmestno številko, da bi zadostila novim zahtevam. To zahteva znatne naložbe v nove sisteme zračne obrambe. Ta razvoj pomeni pomemben korak v politiki Nata, za katero je značilna naraščajoča potreba po vojaškem prilagajanju.

Poleg sprememb znotraj Nata je govora tudi o geopolitičnem okolju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v intervjuju za kurir Zaskrbljenost zaradi ruskega vojaškega kopičenja in s tem povezanih tveganj. Poudaril je, da Nato zasleduje dvojni pristop, ki vključuje tako odvračanje kot dialog z Rusijo. Poleg tega je izpostavljena potreba po tesnem sodelovanju med Natom in EU za zagotavljanje varnosti v različnih regijah.

Večnacionalna prisotnost in varnostno sodelovanje

V naslednjih mesecih bo v Varšavi potekal vrh Nata, na katerem je pričakovati skupno izjavo o kriznem upravljanju. Nato namerava razširiti svojo večnacionalno prisotnost na vzhodu, zlasti s predlogom rotacije bataljonov v vzhodni Evropi, kot so Poljska in baltske države. V tem kontekstu bo Nemčija prevzela poveljstvo nad združenjem v Litvi.

Nato se odziva na naraščajoče izzive, tudi z namestitvijo novih enot v vzhodni Evropi. To se zgodi istočasno z namestitvijo ameriškega sistema protiraketne obrambe v Romuniji, ki predstavlja neposreden odgovor na razvoj varnostne politike in rusko kopičenje orožja. Stoltenberg je dal jasno vedeti, da Nato ne išče konfrontacije, vendar mora biti vseeno pripravljen na morebitne grožnje.

Naslednja tabela povzema nekatere trenutne in načrtovane Natove ukrepe:

Ti ukrepi in strateški premisleki so v luči zaostrenih varnostnih razmer, ki jih države Nata razumejo kot ogrožajoče. Prihodnji tedni in meseci bodo ključni za uresničevanje novih ciljev in krepitev zavezništva pred izzivi, ki jih predstavljajo druge države, zlasti Rusija.