Pogled v zakulisje urgence v Aalenu: Tako rešujemo življenja!

Pogled v zakulisje urgence v Aalenu: Tako rešujemo življenja!

Centralna urgentna soba (ZNA) na Ostalbklinikum v Aalenu je bistveni del nujne oskrbe. Pod vodstvom dr. Caroline Grupp urgenca deluje 24 ur na dan, 365 dni v letu. To omogoča hiter odziv na nujne medicinske primere, ki pridejo v ZNA preko sprejema na posebnem okencu. Prevoz z reševalnim vozilom zagotavlja hitro in varno dostavo pacientov. Tam z najsodobnejšo opremo spremljajo vitalne funkcije pacientov, pomembno vlogo pri začetni obravnavi pa ima šok soba, ki je opremljena z računalniško tomografijo (CT) za hitro diagnosticiranje in zdravljenje hudih poškodb. Švabska pošta poroča, da je spremljanje nujnosti obravnav ključnega pomena za pretok na urgenci.

Poudarek dela v ZNA je na interdisciplinarnem sodelovanju. Tim sestavljajo urgentni zdravniki in dežurni zdravniki različnih specialističnih področij, kot so pediatrija, nevrologija, interna medicina, kirurgija in ginekologija. Ta strukturiran pristop omogoča, da se po potrebi zanesete na strokovnjake za učinkovito diagnosticiranje in zdravljenje nujnih stanj. Poleg tega ZNA zagotavlja ciljno razporejanje bolnikov, pri čemer je vzpostavljena urgenca za razširjen nadzor in diagnostiko. Cilj je ponuditi hitro in učinkovito zdravljenje, ki v mnogih primerih vključuje kratkotrajno bolnišnično zdravljenje, da se bolniki nato premestijo v ambulantno zdravljenje. Klinike Ostalb poudarja, da lahko to trajno prispeva k pozitivnemu izidu zdravljenja.

Preobremenjenost urgence

Vendar se centralni oddelki za nujno pomoč v Nemčiji soočajo z ogromnimi izzivi. Nedavna študija, objavljena v Deutsches Ärzteblatt, kaže, da so številni CNA preobremenjeni. Profesor André Gries, ki je vodil študijo, je ugotovil, da so od več kot 34.000 bolnikov, zdravljenih leta 2019, skoraj 60 % po pregledu lahko poslali domov. Kljub temu je bil sprejem pacientov po napotitvi zdravnika bistveno višji, kar kaže na to, da se na urgenci pogosto nahajajo pacienti, ki bi jih lahko obravnavali tudi ambulantno. DIVI nadalje opisuje, da 47,7 % bolnikov sprejme urgentna služba in da je treba 16 % bolnikov, ki se sami sprejmejo, obravnavati kot bolnišnično zdravljenje.

Osrednja težava je pomanjkanje opreme v številnih ordinacijah, na primer na področjih, kot sta rentgen ali ultrazvok, kar pogosto vodi do nepotrebnih sprejemov. Študija kaže, da je bilo skoraj 30 % pacientov, ki so jih v CNA sprejeli urgentni zdravniki, odpuščenih po oceni. Preobremenjenost urgentnih ambulant pripisujejo prostorski in kadrovski stiski, za izboljšanje stanja pa obstajajo predlogi za razvoj urgentnih centrov.

Glede na ta razvoj dogodkov je še vedno ključnega pomena optimizacija nujne oskrbe v Aalenu in drugod ter izpolnjevanje potreb bolnikov, saj se oddelki za nujne primere odzivajo na vedno večje število nujnih primerov.