Investicijski zagon: Koalicija načrtuje davčne olajšave za podjetja!

Investicijski zagon: Koalicija načrtuje davčne olajšave za podjetja!

Zvezna vlada načrtuje nujno potrebne olajšave za gospodarstvo, da bi izboljšala naložbeno ozračje v Nemčiji. V okviru prihajajočega koalicijskega odbora so razpravljali o uvedbi tako imenovanega »investment boosterja«, ki med drugim vključuje zniževanje amortizacije podjetij. S tem naj bi spodbudili podjetja k večjim naložbam v nove sisteme, saj so bila mnoga podjetja do sedaj oklevala glede investicij.

Pozitivno razpoloženje med posvetovanjem je izpostavil Friedrich Merz, član centralnega odbora. Koalicijski odbor, ki ga sestavlja enajst članov - deset moških in ena ženska - se bo v prihodnje sestajal vsaj enkrat mesečno in obravnaval temeljna politična vprašanja. Vendar je to že sprožilo kritike o neustrezni zastopanosti spolov, ki se v političnem okolju vedno bolj obravnava kot problem.

Podrobnosti o novih predpisih davčne politike

Kar zadeva obdavčitev dohodkov pravnih oseb, je aprila 2025 v koalicijski pogodbi med CDU/CSU in SPD navedeno, da je predvidena davčna reorganizacija. Ta predvideva postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko od 1. januarja 2028. Davek od dohodkov pravnih oseb trenutno znaša 15 %, dolgoročno pa naj bi se znižal na 10 %. Sporno je, ali in kako bodo ta načrtovana znižanja davkov našla večino v zveznem svetu.

Poleg tega je predvidena uvedba padajoče amortizacijske stopnje v višini 30 % za naložbe v opremo za leta 2025 do 2027. S tem ukrepom želimo izboljšati davčni okvir predvsem za podjetja. Trenutna uredba za padajočo amortizacijo poteče konec leta 2024, kar krepi potrebo po hitri izvedbi.

Gospodarska vizija in izzivi

Cilj koalicijske pogodbe z naslovom »Odgovornost za Nemčijo« je zagotoviti konkurenčno in rastoče gospodarstvo. Da bi to dosegli, so predvidene obsežne javne investicije v infrastrukturo, obrambo in varnost. Poseben poudarek je na potrebi po krepitvi zaupanja v zmogljivosti države ob globalnih krizah, kot so pandemija COVID-19, cenovni šok energije in ukrajinski konflikt.

Načrti vključujejo tudi izvedbo strukturnih reform za pospešitev gospodarske rasti in zmanjšanje birokracije. Del pristopa so tudi ukrepi za povečanje davčne podpore za raziskave in izboljšanje pogojev za tvegani in rastni kapital. Poleg tega naj bi ustanovili poseben sklad v vrednosti 500 milijard evrov za zmanjševanje naložbenih zaostankov.

Cilj je tudi znižanje cen električne energije, da se ustvari zanesljiv okvir za prihodnje naložbe. Načrtovani prihodnji sklad, ki naj bi se do leta 2030 povečal na 10 milijard evrov, je še en instrument za krepitev zasebnega financiranja rasti in spodbujanje inovacij v ključnih tehnologijah, kot sta umetna inteligenca in biotehnologija. Ti celoviti ukrepi niso namenjeni le premagovanju trenutnih gospodarskih izzivov, temveč tudi postavitvi temeljev za prihodnjo rast.

Vendar pa lahko trenutne negotovosti v svetovni trgovini in povišanje carin še naprej bremenijo gospodarski razvoj, zato je potrebno skrbno izvajanje sprejetih ukrepov.