Rdeči alarm: Zajčja kuga v mestnem gozdu Heilbronn – pse imejte na povodcu!

Rdeči alarm: Zajčja kuga v mestnem gozdu Heilbronn – pse imejte na povodcu!

V mestnem gozdu Heilbronn so odkrili zaskrbljujoč primer tularemije, pogovorno znane tudi kot zajčja kuga. Oboleli rjavi zajec je kazal nevrološke simptome in je bil v začetku maja odstreljen. Ta bolezen je nevarna ne samo za divje živali, ampak tudi za pse in ljudi. Oblasti zato močno svetujejo, da so psi na prizadetem območju na povodcu, da se izognejo stiku s potencialno bolnimi živalmi. Poleg tega psi ne smejo uživati ​​surove divje hrane in jih je treba zaščititi z učinkovito zaščito proti klopom. Ljudje se morajo zaščititi tudi pred ugrizi klopov, da zmanjšajo tveganje okužbe. Glede na [echo24.de]. Pojavijo se zajci in miši.

Tularemija se širi po Baden-Württembergu in bolezen lahko postane nevarna, če je ne zdravimo pravočasno z antibiotiki. Prvi simptomi pri ljudeh so otekle bezgavke, gripi podobni simptomi, povišana telesna temperatura in glavobol. Medtem ko se pogostost bolezni v Baden-Württembergu v zadnjih letih povečuje – leta 2025 je bilo registriranih že pet primerov – tularemija na splošno ostaja redka bolezen. Zdravstveni organi opozarjajo, da so možni načini okužbe stik z okuženimi živalmi ali onesnaženo vodo, pa tudi piki komarjev in klopov ter vdihavanje prašnih delcev. Lovci na rizičnih območjih naj pri delu z divjadjo nosijo ustrezno zaščitno opremo in vedno prijavijo poginule ali sumljive živali.

Simptomi in prenos

Tularemija ne prizadene samo živali, ampak ima lahko resne zdravstvene posledice tudi pri ljudeh. Prvi simptomi se običajno pojavijo 3 do 5 dni po okužbi. Glavni simptomi vključujejo vročino, mrzlico, hude glavobole, mišično oslabelost in otekle bezgavke. V nekaterih primerih, odvisno od tega, kje patogen vstopi, se lahko pojavijo tudi kožne razjede, bolezni dihal ali driska. Stanje je potencialno smrtno, če ga ne zdravimo, vendar zdravljenje običajno poteka z antibiotiki v obdobju od 7 do 10 dni. Pomembno je omeniti, da je lahko celo majhno število patogenov dovolj za povzročitev bolezni in da trenutno ni dokumentiranega prenosa s človeka na človeka, glede na informacije iz usz.ch.

Poleg tega Zvezni urad za javno zdravje poudarja, da je treba, čeprav se bolezen redko zdravi, tveganje za prebivalstvo jemati resno. Dejavniki tveganja, kot so stik z divjimi živalmi, bivanje na endemičnih območjih in piki žuželk, so pomembni podatki za zdravnike. Zanimivo je, da so k povečanju števila primerov v Evropi morda prispevale tudi boljše diagnostične tehnike, podnebne spremembe in onesnaževanje okolja.

Preventiva in higiena

Za preprečitev okužbe se priporoča izogibanje neposrednemu stiku z divjadjo in upoštevanje strogih higienskih ukrepov pri ravnanju z divjim mesom. Predvsem pa je treba meso divjačine dobro prekuhati, da uničimo patogene, saj velja za varno za uživanje, če je segreto na več kot 60 stopinj Celzija. Dober varnostni ukrep so lahko tudi razkužila, ki so učinkovita proti bakterijam.

Pozornost oblasti je ključnega pomena za zaščito prebivalstva pred nadaljnjim širjenjem tularemije. Upoštevanje teh preventivnih ukrepov in ozaveščenost o nevarnostih sta izjemnega pomena predvsem za lastnike psov in lovce na prizadetem območju.