Skupaj proti divjim smetem: govor o odpadkih Göppingen je zgled!

Skupaj proti divjim smetem: govor o odpadkih Göppingen je zgled!

19. maja 2025 je potekala tehnična razprava o ravnanju z odpadki v okrožju Göppingen, ki jo je sklical okrožni upravitelj Edgar Wolff. V razpravi je sodelovalo več županov in strokovnjakov, med njimi župan Alexander Maier iz Göppingena in njegovi kolegi Frank Dehmer (Geislingen/Steige), Klaus Heininger (Eislingen/Fils) in Hans-Rudi Bührle (Bad Boll). Prisotni so bili tudi predstavniki redarstva, gradbišča in družbe za ravnanje z odpadki (DGO). Cilj je bil pogovor o izzivih pri odlaganju odpadkov.

Teme pogovora so bile predvsem odlaganje odpadne lahke embalaže, ureditev lokacij steklenih zabojnikov in porast divjih odlagališč, imenovanih tudi divje smeti. Ti vidiki ne predstavljajo samo estetskega izziva za mesto in okrožja, temveč povzročajo tudi visoke stroške odstranjevanja za občine in AWB. Poleg tega je bila obravnavana potreba po izboljšavi zbiranja rumenih vreč in čiščenja lokacij steklene embalaže.

Skupno reševanje težav z odpadki

V razpravi so se udeleženci strinjali, da se temeljito prenovi zbiranje in odvoz kuhinjskih odpadkov. Od leta 2027 bo sistem zabojnikov nadomestil trenutno rešitev organskih vrečk (modra vrečka). Bila je tudi želja po pregledu posnetka lahke embalaže. Rumeni zabojnik bi lahko služil kot možna alternativa. AWB bo te pomisleke vključil v prihodnje načrtovanje koncepta ravnanja z odpadki.

Posebej je treba omeniti potrebo po skupnem pristopu v boju proti divjim odpadkom in pomen svetovanja AWB glede odpadkov. Okrajni upravitelj Wolff je poudaril, kako pomembno je posredovanje informacij prebivalcem in krepitev sodelovanja na operativni ravni. Predanost intenzivnemu delu v odnosih z javnostmi se je zdela nujna.

Poleg omenjenih tem ima rumena vrečka oziroma rumeni zabojnik osrednjo vlogo pri ravnanju z odpadki. Sem spada embalaža iz plastike, bele pločevine in aluminija, pa tudi sestavljena embalaža, kot sta Tetra Pak ali Stiropor. Pomembno je opozoriti, da močno onesnaženi odpadki ne sodijo v rumeno vrečko, temveč jih je treba odvreči v zabojnik za ostanke. Podrobne smernice za odstranjevanje so ključnega pomena in vključujejo tudi pravilno ločevanje materialov.

Poudarek je tudi na nedovoljenih odpadkih, ki ne sodijo v rumeno vrečko ali rumeni zabojnik, kot je papirna in steklena embalaža ali električni aparati. Navedene so alternativne možnosti odstranjevanja, kot so centri za recikliranje ali možnosti vračila v podružnicah. Ti podatki so zelo zanimivi za prebivalce, da bi se izognili nepravilnemu odlaganju in tako uveljavljali kritje ravnanja z odpadki.

Na splošno je tehnična razprava korak v pravo smer za skupno reševanje trenutnih izzivov pri ravnanju z odpadki. Redno nadaljevanje dialoga naj bi pripomoglo k razvoju in izvajanju konkretnih ukrepov, ki bodo dolgoročno koristili okolju in mestni krajini.