Žalovanje za Sadrijem Berisho: Politični neuspeh in nevarnost desničarskih skrajnežev

Žalovanje za Sadrijem Berisho: Politični neuspeh in nevarnost desničarskih skrajnežev

11. junija 2025 se mesto Ostfildern spominja umora Sadrija Berishe, ki so ga pred mnogimi leti izvedli znani skinheadi. Ozadje tega dejanja meče senco luči na izzive, s katerimi se družba še vedno sooča. Kljub resnosti kaznivega dejanja policija in župan takrat nista ugotovila političnega motiva, kar je Martin Ulmer, nekdanji mestni svetnik Zelenih, kritiziral kot očitno neupoštevanje politične odgovornosti.

Ulmer, ki je v preteklosti že pozval k okrogli mizi in svetovalnici za tujce zaradi nasilnih dejanj nad tujci, v lokalnem svetu ni našel podpore. Problematičen je bil tudi takratni poskus zaščite družin storilcev pred javnim obrekovanjem. Njegov očitek o primanjkljaju policijskega pregona velja tako za pretekle kot za sedanje razmere. To je povezano z opazno normalizacijo ekstremizma v družbi.

Normalizacija skrajne desnice

Normalizacija ekstremističnih pogledov je v zadnjih letih, kot kažejo raziskave, postala pomembnejša. Mednarodna ekipa znanstvenikov iz Bielefeldskega centra za interdisciplinarne raziskave (ZiF) od februarja 2022 spremlja razvoj desničarskih ekstremističnih gibanj po vsem svetu. Po uni-bielefeld.de takšne stranke in gibanja pridobivajo vpliv ne le v Evropi, ampak tudi v ZDA, Braziliji in Indiji.

S temi temami se bo intenzivno ukvarjala prihajajoča zaključna konferenca »Challenging Democracy«, ki bo 16. in 17. oktobra na ZiF. Priznani znanstveniki razpravljajo o izzivih, ki jih ta normalizacija skrajne desnice predstavlja za demokracijo. Profesorica dr. Paula Diehl, ki vodi eno od skupin, poudarja, da se desničarske ekstremistične ideje vedno bolj dojemajo kot normalne, še posebej v času koronske pandemije.

Družbeni odzivi in ​​prihodnji obeti

Kryëziu-Krug, ki sodeluje pri iniciativi “Starši proti pravici”, izraža željo, da otroci ne bi živeli v strahu. Ta družbena skrb je podkrepljena z Ulmerjevimi komentarji o pomanjkanju moralnega poguma in depolitizaciji družbe. Družbena resignacija pomeni, da mnogi ljudje ob grožnjah skrajne desnice gledajo stran.

Prihajajoče razprave na konferenci niso namenjene le analizi obstoječih problemov, temveč tudi osvetlitvi mehanizmov odpora v demokratičnih družbah. V ta namen bo imel profesor dr. Jan-Werner Müller javno predavanje z naslovom »Gradbeni kompleks desnega populizma«. Novinarji so vabljeni, da poročajo o dogajanju in aktivno sodelujejo v razpravah za ozaveščanje javnosti.

Teme analize ne vključujejo le političnih izzivov, ampak tudi posledice za kolektivni spomin in politiko identitete. Glede na očitno normalizacijo ekstremističnih ideologij je nujno sprejeti politične in socialne ukrepe za zagotovitev varnega in strpnega okolja.