Zvezne dežele zavrnile Merzove davčne načrte – finančni minister alarmira!

Zvezne dežele zavrnile Merzove davčne načrte – finančni minister alarmira!

27. maja 2025 je več zveznih držav jasno zavračalo najnovejše davčne načrte zvezne vlade. Glasno JZV Zvezne dežele zavračajo predvsem zvišanje nadomestila za vožnjo v službo in delo in znižanje DDV v gostinstvu. Raziskava »Süddeutsche Zeitung« med vsemi 16 zveznimi deželami kaže, da je negativen odnos zelo razširjen. Glavni razlog za odpor je, da bi morale države in občine same nositi pomemben del davčnih izgub.

Finančni minister Baden-Württemberga Danyal Bayaz (Zeleni) je bil kritičen do načrtov uredbe. Ukrepe je označil za nesmiselne, ker "služijo interesom posameznikov". Bayaz je tudi poudaril, da pozdravlja načrtovani "investment booster", ki zagotavlja boljšo davčno olajšavo strojev. Vendar pa bo po njegovih izjavah ta korak naslednje leto Baden-Württemberg "stal trimestno milijonsko vsoto". Kritike predlogov zvezne vlade prihajajo tudi iz zveznih držav, v katerih prevladujejo vlade pod vodstvom CDU in SPD.

Ozadje davčnih načrtov

Pogled v ozadje kontroverznih davčnih načrtov pokaže, da sta zvišanje dodatka za prevoz na delo in trajno znižanje prometnega davka v gostinstvu del obsežnega raziskovalnega dokumenta, o katerem so 8. marca 2025 odločale CDU, CSU in SPD. Prispevek želi razbremeniti širši srednji razred. Predvideni ukrepi med drugim vključujejo zvišanje nadomestila za prevoz na delo in davčne spodbude, s katerimi bodo delodajalce spodbudili k izplačevanju bonitet za krajši delovni čas zaradi podaljševanja delovnega časa, kot je npr. Haufe poročali.

Predvideno znižanje DDV na hrano v gostinstvu z 19 odstotkov na sedem odstotkov naj bi bilo tudi spodbuda panogi, ki jo je koronapandemija že močno obremenila. Ta uredba bi povzročila stalno znižanje po trenutnem obdobju veljavnosti, ki traja od 1. julija 2020 do 31. decembra 2023.

Davčni vidiki in nadaljnje reforme

Razprava o davčnih reformah pa ni omejena le na dodatek za prevoz v službo. Vlada si prizadeva tudi znižati davek na elektriko na evropski minimum, da bi zmanjšala stroške energije. Načrtuje se tudi popolna ponovna uvedba kmetijskega dizelskega rabata, ki od leta 2026 ne bo več omogočal davčnih olajšav. Prizadevajo si tudi za zmanjšanje birokracije za podjetja z zmanjšanjem zahtev po dokumentaciji in pospeševanje digitalizacije. Na ta način naj bi bili digitalni upravni postopki omogočeni na vseh področjih.

Glede na številne različne poglede in potrebe posameznih panog je jasno, da prihajajoče davčne reforme predstavljajo velike izzive in zahtevajo široko soglasje za njihovo izvajanje.