Tajna solidarnost RAF: Hamburžani načrtovali požig v Verdnu!

Tajna solidarnost RAF: Hamburžani načrtovali požig v Verdnu!

V tokratnem sojenju na deželnem sodišču v Verdnu dva moška iz Hamburga, stara 36 in 38 let, sodita zaradi načrtnega požiga. Državni tožilec ju obtožuje, da sta se srečala oktobra 2018, da bi poslala "močan in militanten signal" proti preganjanju nekdanjih teroristov RAF. Načrtovana tarča njihove akcije je bila nekdanja »stavba Meyer«, v katero se je državno tožilstvo nameravalo preseliti leta 2023. Vendar je požig preprečila policijska patrulja, ki je trojico ujela pri dejanju, ko so potovali po Verdnu z maskami in jeklenkami z bencinom. Med kontrolo so preiskovalci našli tudi bencin, vžigalnike, vžigalnike in prepovedan poprov sprej. Med preiskavo njihovega avtomobila in stanovanj v Hamburgu so zasegli domnevno priznanje, ki izraža solidarnost z nekdanjimi teroristi RAF [stern.de].

Obtoženi so v svojih izjavah priznali, da so želeli dati izjavo, vendar so zatrdili, da nikoli niso nameravali zažgati hiše. Namesto tega so trdili, da želijo zažgati gume na cesti. Njihovo priznanje se je končalo z besedami: »Od iskrice solidarnosti do iskrice upanja«, iz česar je jasno razvidno, da so se s svojimi dejanji želeli poistovetiti z nekdanjimi teroristi RAF. Med preganjanimi so Daniela Klette, Ernst-Volker Staub in Burkhard Garweg, ki se pogosto omenjajo v medijih. Državno tožilstvo že vrsto let preiskuje te ljudi, ki so v zvezi s 13 ropami med letoma 1999 in 2016 ukradli okoli 2,7 milijona evrov.

Pravni položaj in zagrožene kazni

Državno tožilstvo v sojenju zahteva pogojno obsodbo na leto in štiri mesece ter 1000 evrov denarne kazni za obtoženca. Obramba se zavzema za nedoločeno denarno kazen, sodba pa naj bi bila znana šele 13. oktobra. Če bi bil obsojen, bi bila pod določenimi pogoji dejansko možna pogojna zaporna kazen. Usoda tretjega obtoženca, ki ni prišel na sodišče, ostaja nejasna, zato je bil postopek zoper njega ločen. V javnosti se špekulira, da mu grozi denarna kazen ali celo preiskovalni pripor. Situacijo je mogoče videti tudi v kontekstu intenzivnega foto poziva za aretacijo nekdanjih teroristov RAF od leta 2015, med katerim so februarja 2024 v Berlinu prijeli Kletteja.

Preiskovalne dejavnosti v zvezi z nekdanjimi teroristi RAF ponazarjajo ne le vztrajna prizadevanja organov kazenskega pregona, temveč tudi nenehne napetosti v družbi z namenom rehabilitacije preteklih zločinov. Obtoženci svoj načrt vidijo kot politični signal, medtem ko pravosodje potegne jasno mejo med političnim protestom in kriminalnimi dejanji, kar proces še dodatno podžge.

Odločitev sodišča 13. oktobra naj bi pomenila še en pomemben korak pri soočanju s preteklostjo RAF in poskusi današnjih generacij, da bi se sprijaznile s temi temnimi poglavji nemške zgodovine. Ker ostaja vprašanje: kje se konča politični protest in kje se začne kriminalno vedenje? To bo pokazalo, kako se ustavna država odziva na te izzive, saj se zanimanje javnosti za sojenja še povečuje.

Za dodatne informacije si lahko ogledate članek na Welt.de.