Kitajske izvozne omejitve: grožnja zamud za redke zemlje!

Kitajske izvozne omejitve: grožnja zamud za redke zemlje!

V ključnem koraku je Kitajska uvedla nov postopek izvoznih dovoljenj, ki bo vplival na izvoz redkih zemelj. Podjetja morajo zdaj vložiti vlogo ministrstvu za trgovino prek trgovinskega oddelka svoje province, kar povzroča znatne zamude v postopku odobritve. Ta informacija prihaja iz berlinskih vladnih krogov in je bila objavljena v nedavnem poročilu Tabela.Mediji objavljeno.

Takojšnje izvajanje teh predpisov je veliko podjetij ujelo nepripravljenih. Podaljšanim procesnim časom se niso mogli prilagoditi, kar je sprožilo dodatna vprašanja o zanesljivosti oskrbe. Dodaten vidik tega problema je odvisnost Evropske unije od surovin iz Kitajske.

Dodatne izvozne omejitve

V preteklosti je Kitajska že uvedla nadzor nad izvozom antimona in drugih kritičnih surovin, kot sta galij in germanij. 15. avgusta 2024 je kitajsko ministrstvo za trgovino objavilo, da bo nadzor izvoza antimona začel veljati 15. septembra 2024. Poleg tega, da je pomemben za zaviralce gorenja in svinčeno-kislinske baterije, ima antimon tudi vojaško uporabo. Kitajska je leta 2023 prispevala približno 48 % svetovne proizvodnje antimona. Ti ukrepi so sledili napovedim v kontekstu omejitev ZDA glede tehnologije polprevodnikov, kot je navedeno na spletni strani Inštitut za redke zemlje pojasnil.

Svetovne cene antimona so se konec julija 2024 dvignile na več kot 22.000 USD na tono, kar je približno 100-odstotno povečanje od začetka leta. To vpliva tudi na dobavno verigo volframa, saj Kitajska proizvede približno 80 % svetovne ponudbe volframa. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kmalu sledil nadzor izvoza volframa.

EU in njena surovinska strategija

EU je naredila pomemben korak za zmanjšanje odvisnosti od izvoza iz tretjih držav z Zakonom o kritičnih surovinah (CRMA), ki je začel veljati maja 2024. CRMA določa, da mora biti do leta 2030 deset odstotkov letne porabe EU izkopanih znotraj EU, 40 % predelanih in 25 % predelovalnih odpadkov recikliranih. Zaradi novih izvoznih omejitev s Kitajske pa cilji postajajo vse bolj vprašljivi.

Obetaven razvoj se je zgodil na Norveškem, kjer je Rare Earths Norway odkril največje nahajališče redkih zemelj v Evropi. To nahajališče, znano kot Fen, ima po ocenah 559 metričnih ton oksidov redkih zemelj z vsebnostjo 1,57 % in bi lahko do leta 2031 zadostilo do 10 % povpraševanja v EU. Toda izzivov je veliko, zlasti ko gre za predelavo in recikliranje. Leta 2023 je bilo v Evropi zavrženih skoraj 21.000 ton trajnih magnetov, od katerih je bil recikliran manj kot 1 %.

Geopolitične nestabilnosti, kot so tiste, opažene v Demokratični republiki Kongo, prav tako ogrožajo diverzifikacijo ponudbe. Strokovnjaki razmišljajo o uvedbi petega stebra za CRMA, ki bi lahko vključeval svetovalni odbor in strateško rezervo EU za redke zemlje.

Če povzamemo, razvoj kitajskih izvoznih omejitev ne kaže le potrebe po prožnejši politiki EU, ampak odpira tudi temeljna vprašanja o prihodnji varnosti surovin, ki postajajo vse bolj pereča zaradi geopolitičnih napetosti in vse večje odvisnosti od kritičnih materialov.