Zastoj v vetrni elektrarni: Zakaj mora EnBW ustaviti gradbene načrte!
EnBW načrtuje vetrne turbine med Plüderhausenom in Welzheimom, odobritve so bile prejete, vendar začetek gradnje ostaja negotov. Obnovljivi viri energije v središču pozornosti.

Zastoj v vetrni elektrarni: Zakaj mora EnBW ustaviti gradbene načrte!
Energetski prehod v Nemčiji je kljub navideznemu napredku še vedno izziv. Od avgusta 2023 je EnBW uradno prejel odobritev za gradnjo vetrnih turbin med Plüderhausnom in Welzheimom. Ta odobritev pride po zaključku vseh pravnih postopkov proti načrtom. V načrtu je gradnja treh vetrnih turbin na gozdnem območju, kar v bistvu ustreza ambicioznim ciljem države glede izrabe obnovljivih virov energije. Tiskovna predstavnica EnBW Miriam Teige pa trenutno ne more dati nobenih informacij o točnem začetku gradnje, kar sproža vprašanja o dejanski izvedbi
.
Pogled na veljavno zakonodajo kaže, da bi bilo treba širitev obnovljivih virov energije v Nemčiji spodbujati prek več pravnih okvirov. Zlasti »velikonočni paket«, ki je začel veljati leta 2022, predstavlja največjo spremembo energetske politike v zadnjih letih. Cilj je spodbujanje hitrejšega in doslednejšega širjenja obnovljivih virov energije, kar je zasidrano v Zakonu o obnovljivih virih energije (EEG). Ti zakonodajni ukrepi vključujejo tudi določitev obveznih območnih ciljev za vetrno energijo v Zakonu o vetru na kopnem, ki je začel veljati februarja 2023.
Pregled pravnega stanja
Kot del teh zakonskih zahtev morajo zvezne dežele do konca leta 2032 določiti vsaj dva odstotka svojih površin za vetrno energijo. Primer tega so vetrovne planote okoli Burladingena. Poleg tega izredna uredba EU, ki je bila sprejeta v začetku leta 2023, določa, da se lahko postopkovni koraki za postopke odobritve, ki so se že začeli, prekinejo za obdobje 18 mesecev, kar povečuje dinamiko v širitvi obnovljivih virov energije. Projekt v Burladingenu ima tudi koristi od teh novih postopkovnih poenostavitev, ki naj bi privedle do krajših splošnih časov odobritve.
Drug pomemben korak pri tem vprašanju je zakon o izvajanju direktive o obnovljivi energiji (RED III), ki je začela veljati julija 2025. Določa jasne smernice za pospešitev postopkov odobritve za sisteme, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije. EU si je zastavila cilj, da bo do leta 2030 vsaj 42,5 odstotka bruto končne porabe energije izvirala iz obnovljivih virov. Na nacionalni ravni naj bi do leta 2030 vsaj 80 odstotkov porabe električne energije pokrivali obnovljivi viri.
Izzivi in prihodnost
Novi zakon ponuja tudi možnost oblikovanja tako imenovanih pospeševalnih območij za kopensko vetrno energijo. Vetrne turbine in sistemi za shranjevanje energije bi morali dobiti prednostno odobritev na teh območjih. Od novembra 2025 bodo prijave na teh območjih možne le še elektronsko, kar bo poenostavilo administrativne postopke. Uvedeni bodo zavezujoči maksimalni roki za soglasja, ki lahko znašajo od enega meseca do dveh let, odvisno od obsega projekta. To naj bi omogočilo učinkovitejše načrtovanje in izvedbo projektov.
Še vedno je treba videti, kako bodo ti ukrepi konkretno podprli širitev vetrne energije, zlasti v zvezi s projektom EnBW v Plüderhausnu in Welzheimu. Kljub vsemu pravnemu napredku izkušnje zadnjih let kažejo, da tudi pri odobritvah ostajajo številne ovire. Podjetja pozivamo, naj uporabijo nove predpise in se prilagodijo digitalizaciji prijavnih procesov, da bodo lahko uspešno izvajali svoje projekte.
Za nadaljnje informacije o postopkih odobritve vetrnih turbin v Nemčiji preberite več na EnBW in ZVW kot tudi podrobnosti o izvajanju RED III Zakon o KPMG.