Drugi najtoplejši maj doslej: Evropa se bori s sušo!
Izvedite več o izjemno toplem maju 2025, njegovem vplivu na Evropo in vlogi podnebnih sprememb.

Drugi najtoplejši maj doslej: Evropa se bori s sušo!
Maja 2025 je bil po vsem svetu zabeležen drugi najtoplejši maj od začetka meritev. Po zadnjih podatkih agencije EU za podnebne spremembe Copernicus je bila povprečna temperatura tega meseca izjemnih 15,79 stopinje Celzija. To je bilo le 0,12 stopinje pod rekordno vrednostjo, določeno maja 2024, in 1,4 stopinje nad ocenjenim povprečjem za leta 1850 do 1900. Te številke ponazarjajo dramatične učinke podnebnih sprememb na globalne vremenske vzorce.
Še posebej opazna je bila izjemna suša, ki je vladala v delih severozahodne in srednje Evrope. Severozahodna Evropa je doživela najnižjo količino padavin in vlažnost tal od začetka beleženja leta 1979. Ta suša je resno vplivala na spomladanski odtok, ki je dosegel najnižjo raven v Evropi po letu 1992. Podrobna ocena teh podnebnih podatkov je podprta z milijardami meritev, opravljenih s satelitov, ladij, letal in vremenskih postaj, kot Stuttgarter Nachrichten poroča.
Dolgoročni trendi in globalno segrevanje
Spremembe temperatur niso omejene na en mesec. Podatki službe Copernicus Climate Change Service kažejo, da je Evropa v zadnjih letih doživela zaskrbljujoč trend. Poletje 2025 je bilo najtoplejše v zgodovini, s temperaturami v povprečju za 0,7 stopinje Celzija višje od tistih od leta 1991 do 2020. Medtem ko je bilo poletje v zahodni in severni Evropi bolj mokro, je vzhodno Evropo in sredozemsko regijo prizadela izrazita suša.
Ti ekstremni vremenski pogoji imajo daljnosežne posledice za okolje. Naraščajoče temperature povzročajo taljenje ledenikov v Alpah, zaradi česar sedimenti, ki vsebujejo potencialno škodljive snovi, kot sta uran in nikelj, vstopijo v reke. S temi spremembami se povečuje tudi nevarnost skalnih podorov, ki ogrožajo nekatere visokogorske planinske poti in jih je treba začasno zapreti.
Podnebni podatki storitve Copernicus in z njimi povezane analize, ki segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja, so ključnega pomena za razumevanje dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb in sprejemanje ustreznih ukrepov za ublažitev tega razvoja. Osredotočiti se moramo na ohranjanje našega okolja in prilagajanje tem vse bolj očitnim podnebnim spremembam.