Krčenje gozdov v Altripu: Zeleni kritizirajo čas podiranja dreves!

Krčenje gozdov v Altripu: Zeleni kritizirajo čas podiranja dreves!

Razprava o poseku dreves v Altripu sproža burne razprave. Lokalni Zeleni ostro kritizirajo krčenje gozda na cesti An der Fähre, ki so ga izvedli v začetku marca. Ta ukrep, ki je bil izveden na začetku gnezditvene in namestitvene sezone, pušča presenetljivo vrzel v gozdu, kjer so zdaj vidni debeli štori hibridnih topolov in rožičev. Martin Adamer, namestnik predsednika Altriper Greens, izraža zaskrbljenost zaradi zbitosti tal, ki jo povzročajo uporabljeni težki stroji.

Poleg tega Sonja Birkenmayer, lokalna svetnica Zelenih, kritizira dejstvo, da intervencija ni bila obravnavana v lokalnem svetu, in poziva k celovitemu diskurzu o tem vprašanju. "Območje je bilo pogozdeno," poudarja Adamer, vendar ostaja skeptičen glede tega, ali bo za nova drevesa poskrbljeno, kot je obljubljeno. Na kraju je odkril posušene mladike in trte, ki so preraščale mlada drevesa. Kljub tem pomislekom je gozdar Georg Spang pojasnil, da je krčenje gozda nujno za odpravo nevarnosti za promet.

Potreba po krčenju in ohranjanju gozdov

Gozd, v katerem je potekala sečnja, je last zasebnika, ki je z ukrepom soglašal. Spang je poudaril, da je veliko dreves na tem območju bolnih ali mrtvih in predstavljajo nevarnost. »Čas krčenja gozdov je bil z vidika ohranjanja pozen,« priznava, vendar je ponovil, da je zaščita človeških življenj glavna prednostna naloga. Spodnja uprava za varstvo narave je prižgala zeleno luč za krčenje gozdov.

Da bi gozd dolgoročno zavaroval, je Spang območje pogozdil s toplotno odpornim lesom in poskušal organizirati namakanje za sadike. Občane poziva, da se sami aktivno vključijo v nego in zalivanje novih rastlin.

Globalno uničevanje gozdov in lokalni vplivi

Problem krčenja gozdov pa ni osamljen primer – vsako leto po svetu izgine povprečno 13 milijonov hektarjev gozdov. Ljudje smo največji uničevalci gozdov. Zdravi gozdovi se pogosto spremenijo v kmetijska zemljišča, kar je povezano tudi s porabo proizvodov, kot so meso, soja in palmovo olje. To iz WWF Dokumentiran obseg kaže, da bi lahko bilo do leta 2030 izgubljenih do 170 milijonov hektarjev gozdov v enajstih regijah sveta. To stanje še poslabšajo podnebne spremembe in hujši gozdni požari, ki jih pogosto povzročijo požigi.

Trenutna razprava v Altripu ponazarja, kako so lokalne odločitve in ukrepi v okviru regionalne rabe gozdov vpeti v širši kontekst globalnega uničevanja gozdov. WWF se aktivno bori proti nezakoniti sečnji in uničevanju gozdov ter si prizadeva za zaustavitev prekomernega izkoriščanja in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Glede na izzive, s katerimi se soočajo gozdovi po vsem svetu, je dialog o upravljanju in zaščiti teh dragocenih virov bistvenega pomena.