Trump zapustil vrh G7: Zaostrovanje na Bližnjem vzhodu ga prisili k odhodu!

Trump zapustil vrh G7: Zaostrovanje na Bližnjem vzhodu ga prisili k odhodu!

Ameriški predsednik Donald Trump predčasno zapušča vrh G7 v Kanadi, poroča zvw.de. Razlog za njegov odhod so nujne zadeve na Bližnjem vzhodu, predvsem zaostrovanje konfliktov med Izraelom in Iranom. Vrnitev v Washington je predvidena v ponedeljek zvečer (po lokalnem času), čeprav je bil povratni let prvotno načrtovan za torek zvečer. Trump bo odšel po večerji z drugimi voditelji držav.

Vrh skupine G7, ki se je začel 16. junija 2025 v kanadskem Skalnem gorovju, je v senci vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu. Izrael izvaja napade na iranske cilje od prejšnjega petka, Iran pa je odgovoril s povračilnimi napadi. Poleg tega je Izrael že od oktobra 2023 v vojni s Hamasom na območju Gaze, kar dodatno zapleta situacijo.

Eskalacija na Bližnjem vzhodu

Med vrhom je kancler Friedrich Merz izrazil potrebo po deeskalaciji in pozval Teheran, naj ne razvija ali poseduje jedrskega orožja. Obsodil je bombardiranje civilnih ciljev v Izraelu in poudaril pravico Izraela do samoobrambe. Trump je prav tako izrazil upanje na dogovor za rešitev spora, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron poudaril pomen razprav za izogibanje eskalaciji.

Britanski premier Keir Starmer srečanje vidi kot priložnost za ublažitev napetosti, ki vplivajo ne le na regijo, ampak tudi na svetovno varnost. Ključno vprašanje so bile tudi gospodarske posledice konfliktov za proizvajalke nafte, kot sta Savdska Arabija in Irak. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Trump sta se dogovorila, da bosta spremljala vpliv konflikta na energetske trge.

Skupna linija proti globalnim izzivom

Med vrhom so si voditelji držav in vlad G7 prizadevali tudi za enotno strategijo za odgovor na rusko agresorsko vojno proti Ukrajini. Merz je pozval k dodatnemu pritisku na Moskvo in načrtoval nove sankcije v Evropskem svetu. Obstaja negotovost glede stališča ZDA glede omejitev cen ruske nafte in čezatlantskega carinskega spora.

Namen vrha je okrepiti enotnost in sposobnost ukrepanja sedmih največjih industrijskih držav, da bi skupaj obravnavali ne le politične, ampak tudi gospodarske izzive. Izid razprav bi lahko imel daljnosežne posledice za mednarodno skupnost.