Korntal-Münchingen: Prosilci za azil v službi za 80 centov na uro!

Korntal-Münchingen: Prosilci za azil v službi za 80 centov na uro!

V mestu Korntal-Münchingen se razpravlja o tem, da bi beguncem ponudili nekvalificirana dela. Predlog, ki ga je predlagala poslanska skupina CDU, predvideva, da prosilci za azil delajo za 80 centov na uro. Ta predlog je občinski svet soglasno sprejel in mestno upravo zadolžil, da preuči možnosti zaposlovanja beguncev v skladu z Zakonom o prejemkih prosilcev za azil. Oliver Nauth, vodja poslanske skupine CDU, je dejal, da bi takšne delovne naloge lahko spodbudile dnevno strukturo, dostop do jezika ter integracijo in sodelovanje prosilcev za azil. Pobuda spominja na podobne ukrepe v Kornwestheimu in Freibergu am Neckarju, kjer so že uvedli podobne modele, ki beguncem omogočajo sodelovanje v družbi, hkrati pa prejemajo minimalno plačilo.

Zakon o prejemkih prosilcev za azil predvideva takšne možnosti dela za tiste, ki so sposobni za delo, a do nadomestila niso upravičeni. To zagotavlja, da so lahko begunci prisiljeni izkoristiti priložnosti za neprofitno delo. Medtem ko je pobuda CDU naletela na široko podporo, obstajajo tudi kritični glasovi. Harald Wagner, vodja parlamentarne skupine Zelenih v Korntal-Münchingenu, opisuje plačilo 80 centov na uro kot "nevredno" in poziva k ustreznejšemu plačilu. Poleg tega poziva k raznovrstnosti dejavnosti za begunce.

Kritika in podpora

Mnenja o tovrstnih ponudbah za delo so deljena. Marianne Neuffer, vodja svobodnih volivcev, vidi priložnost za delo prosilcev za azil kot pozitivno in jo vidi kot priložnost za integracijo. Župan Alexander Noak je že potrdil prvotna razmišljanja mestne uprave o tem vprašanju. Pristopi v Kornwestheimu in Freibergu so pripeljali do tega, da je okrožna uprava Ludwigsburg prav tako želela ukrepati in načrtuje prosilce za azil spodbuditi k delu v regiji. Več kot 3000 ljudi v okrožju prejema ugodnosti po Zakonu o ugodnostih prosilcev za azil, od katerih jih je več kot 1000 potencialno upravičenih do takšnih zaposlitvenih priložnosti.

V Nemčiji postaja razprava o dolžnosti dela prosilcev za azil vse bolj polemična. Medtem ko zvezni minister za delo Hubertus Heil meni, da je možnost obveznega dela v določenih okoliščinah koristna, vodja SPD Saskia Esken to zavrača in opozarja na spodletele ukrepe za dolgotrajno brezposelne. Kritiki obveznega dela, kot je organizacija za človekove pravice Pro Asyl, to vidijo kot izkoriščevalsko prakso in opozarjajo na možne nehumane posledice. Hkrati je dostop novoprispelih beguncev do nemškega trga dela pod velikim pritiskom. Prosilci za azil smejo delati praviloma šele po treh mesecih, v sprejemnih centrih pa tudi po devetih mesecih.

Razprava o pravnem okviru in etičnih vidikih sprejemanja dela prosilcev za azil ostaja napeta. Pri morebitnem prehodu na obvezno delo je opaziti razlike med zveznimi deželami in občinami, ki naletijo tako na podporo kot nasprotovanje. Razmere v Korntal-Münchingenu so primer tega zapletenega vprašanja.