Odhod ali brezno? Vlada namerava ukiniti osemurni delavnik!

Odhod ali brezno? Vlada namerava ukiniti osemurni delavnik!

Zvezna vlada načrtuje temeljito reformo trga dela, ki bo postavila pod vprašaj osemurni delavnik, ki je v zakonu zapisan od leta 1919. Po koalicijski pogodbi želi koalicija med Unijo in SPD najdaljši dnevni delovni čas nadomestiti s tedensko omejitvijo. Cilj je zaposlenim in podjetjem ponuditi večjo prilagodljivost. To je že zapisano v koalicijski pogodbi in ustreza želji po boljšem usklajevanju družine in dela, skladno z zahtevami evropske direktive o delovnem času.

Nemški trg dela bi se zato moral prilagoditi sodobnim zahtevam in potrebam zaposlenih. Zvezni kancler Friedrich Merz poudarja potrebo po učinkovitejšem delu, da bi rešili trenutno pomanjkanje osebja in gospodarska nihanja.

Kritike levice in sindikatov

Pobuda pa ni naletela le na odobravanje. Gregor Gysi iz Levice izraža resne pomisleke. Osemurni delavnik vidi kot enega od dosežkov socialne demokracije in se boji negativnih učinkov na blaginjo delavcev. DGB opozarja tudi na nevarnost, da bi takšna ureditev povzročila več neplačanih nadur in zdravstvenih težav.

Predvidena reforma bi lahko pod določenimi pogoji omogočila deseturni delovnik štiri dni v tednu. Medtem ko 38 odstotkov anketirancev v raziskavi YouGov podpira to potezo, 20 odstotkov jih je proti, 37 odstotkov pa je nevtralnih. Strokovnjak Nils Backhaus iz zveznega inštituta za varstvo pri delu pa opozarja, da deseturni ali več delovni čas bistveno poveča tveganje za različne bolezni.

Zdravstveni učinki in izzivi

Zdravstvena tveganja podaljšanega delovnega časa so dobro dokumentirana. Študije kažejo, da lahko delovni čas, ki traja deset ur ali več na dan, spodbuja duševne bolezni, koronarno srčno bolezen, presnovne bolezni in motnje spanja. Tveganje za nesreče se močno poveča tudi po več kot dvanajsturnem delu. Ob tem se psihologi bojijo, da lahko daljši delovni čas zmanjša učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih ter povzroči konflikte med delom in zasebnim življenjem.

Kljub morebitni uvedbi daljših delovnikov namerava zvezna vlada zagotoviti, da tedenski delovni čas ne bo daljši od 48 ur. V stresnih fazah bi lahko delali do deset ur na dan, ne da bi presegli tedensko največjo omejitev. Še vedno se je treba držati pogodbeno dogovorjenega delovnega časa, poudarja študija o vplivu delovnega časa na zdravje.

Reforma je torej sporna ne le z ekonomskega, ampak tudi z zdravstvenega vidika. Nemška zveza sindikatov poziva k večji zaščiti zaposlenih in opozarja na dolgoročno škodo, ki jo lahko povzroči prekomerno delo. Aktualna razprava o osemurnem delavniku odraža izzive sodobnega delovnega sveta in kaže, kako pomembna je korporativna kultura, ki ceni sprostitev in zdravje.