Pacientka kritizirala urgenco: Kje je bila človečnost?

Pacientka kritizirala urgenco: Kje je bila človečnost?

V zadnjih nekaj tednih so očitki na račun urgence na kliniki SRH v Sigmaringenu vse glasnejši. Monika Birkenmaier, 58 let iz Scheera, poroča o stresni izkušnji, ki jo je doživela na urgenci. Opisuje, kako se je počutila, da je v več situacijah niso jemali resno, in kritizira pomanjkanje človečnosti in skrbi med njenim zdravljenjem. Posebej je ostal v spominu njen aprilski obisk, ko so jo zaradi akutne črevesne krvavitve odpeljali v bolnišnico in je morala več ur čakati na zdravniško pomoč. Opravili so ji le krvni test in ostala je brez protibolečinskih tablet - stanje, ki se ji zdi nevzdržno. Poznejši obisk zaradi hudih glavobolov in bolečin v ušesih je povzročil tudi razočaranje, ko so ji ob prijavi povedali, da ni na mestu na urgenci. Lečeči zdravnik je pokazal malo sočutja in sporočil, da ni primer za urgenco. Birkenmaier se ne namerava vrniti in poziva k več humanosti pri zdravljenju.

Vaše pritožbe niso edine. Razmere na urgenci je v odprtem pismu kritiziral tudi Ralf Volle. Kljub hudim simptomom so njegovega 90-letnega očeta oskrbeli šele po šestih urah, kar Volle opisuje kot nesprejemljivo. Ti incidenti se pojavljajo v kontekstu zaskrbljujočega razvoja dogodkov: veliko spletnih mnenj o urgenci na Kliniki za SRH je negativnih in poročajo o pomanjkanju osebja in neprijazni obravnavi.

Pomanjkanje osebja stanje še poslabšuje

Sven Schönfeld, direktor klinike SRH, obtožbe jemlje resno in poudarja, da bodo vsako pritožbo preiskali. Neposredni očitek o pomanjkanju kadra kljub temu zavrača in pojasnjuje, da stanje še vedno ni rožnato. Dolge čakalne dobe pripisuje napačnim pričakovanjem pacientov in izpostavlja nujnost triaže na urgenci. Tu se začne razprava o pogojih dela zaposlenih na urgenci. Glede na poročilo avtorja DGINA Osebje v številnih nemških urgentnih ambulantah je preobremenjeno, kar negativno vpliva na varnost bolnikov. Povečanje števila primerov med pandemijo je znatno povečalo izzive za osebje.

Raziskava Evropskega združenja za urgentno medicino kaže, da ima 62 % anketiranega osebja urgentne službe simptome izgorelosti, kar še dodatno poudarja težavo. Martin Pin, predsednik DGINA, opozarja na zdravstvena tveganja za osebje in ogroženost varnosti bolnikov. Posebej pomembno je poudariti, da razmere na urgentnih oddelkih otežujejo pomanjkanje osebja, omejeni viri in prepolne čakalnice.

Münchenska študija o zdravstvenih okvarah osebja urgentnih ambulant kaže, da pogosti izzivi, kot sta večopravilnost in časovna stiska, vplivajo na kakovost dela. Prof. dr. Christoph Dodt poudarja potrebo po zadostnem številu osebja in obdobjih okrevanja, da bi bili pravični do zdravstvenega osebja in pacientov.

Če povzamemo, težave na urgenci klinike Sigmaringen SRH niso osamljene, ampak so del večjega sistema, ki je pod velikim pritiskom. Zahteve po več humanosti, tako pri obravnavi pacientov kot pri delovnih pogojih osebja, ostajajo glasne.