Bober pred vrati: Wangen se bori s poplavljenimi ulicami!

Bober pred vrati: Wangen se bori s poplavljenimi ulicami!

V Wangnu, mestu v pokrajini Allgäu, se prebivalci soočajo z naravnim pojavom, ki hkrati oblikuje pokrajino in prinaša izzive: bobri. Te zaščitene živali niso znane le kot največji glodalec v Evropi, ampak tudi kot izurjeni »krajinski arhitekti«. Tedenski časopis poroča, da na območju Wangen/Amtzell živi okoli 50 parov bobrov, kar vedno znova vodi v konflikte s človekovo uporabo. Njihovi jezovi in ​​gradovi ustvarjajo habitate za številne vrste, pomagajo obnoviti naravne rečne pokrajine in povečujejo raznolikost vodnih habitatov.

Marsikje v mestu pa težave povzroča tudi bobrovska gradbena dejavnost. Njihovi jezovi vodijo do poplavljenih ulic in dviga gladine vode, kar ustvarja dodatno delo za gradbeni oddelek. Dva uslužbenca oddelka za gradbeništvo porabita približno en teden vsak mesec za preverjanje bobrovih jezov in vzdrževanje čistih vodotokov. Župan Michael Lang je nedavno obiskal te kočljive lokacije, da bi bolje razumel situacijo.

Dileme bobrov med seboj

Zadnja leta bobri v svojo prehrano vse pogosteje vključujejo svežo travo in koruzo ter porabijo manj lesa. Ta sprememba vpliva na okoliško kmetijstvo. Kmetje pogosto izražajo željo po hitrejših ukrepih za ureditev vpliva živali na njihovo zemljo. Pooblaščenec za bobre Dietmar Mergenthaler pa poudarja, da ozke meje zakona o ohranjanju narave omejujejo možnost ukrepanja. Bober velja za ključno vrsto za neokrnjene poplavne pokrajine in ima pomembno vlogo v boju proti izgubi vrst.

Izzivi, ki jih predstavljajo bobri, so vidni na številnih mestih v Wangnu. V Karseeju na primer bobrov jez povzroči dvig gladine, zaradi česar so ogrožene predvsem kleti. Na območju Lanzenweiher/Mauthaus je po močnem deževju tvegana situacija, da se za takšnimi jezovi lahko nabere voda in se razlije, kar lahko ogrozi dostopne ceste ali podjetja. Jasen primer hitre reakcije, ki je pogosto potrebna: ​​zamašen odtok na okrožni cesti blizu Leupolza je bilo treba očistiti v samo treh dneh, da bi preprečili poplave.

Ekološki pomen bobra

Kljub izzivom, ki jih predstavljajo bobrovi jezovi, imajo te živali tudi pozitiven vpliv na ekosistem. Mokriški habitati, ki jih ustvarjajo, koristijo številnim vrstam, vključno s štorkljami, vodomci in številnimi dvoživkami. Ta brezplačna naravovarstvena storitev prispeva k renaturaciji rek in izboljšanju življenjskih razmer nasploh. V Evropi je bober več kot 100 let veljal za izumrlega, vendar je bil med letoma 1977 in 1983 ponovno naseljen in je zdaj zelo razširjen.

Končno situacija v Wangnu kaže, kako so interesi narave in kmetijstva v stalni napetosti. Da bi dolgoročno našli ravnotežje, Mergenthaler svetuje, da se z bobri sprijaznite. Njihove dejavnosti niso dragocene le za biotsko raznovrstnost, temveč prispevajo tudi k izboljšanju podnebja – dejstvo, ki v času podnebnih sprememb postaja vse pomembnejše.