Vremenska agencija ZN opozarja: temperaturni rekord je pred vrati!

Vremenska agencija ZN opozarja: temperaturni rekord je pred vrati!

Vremenska organizacija ZN (WMO) je v svoji trenutni napovedi objavila zaskrbljujoče novice o podnebnih spremembah. Nov svetovni temperaturni rekord se obeta v naslednjih petih letih. Verjetnost, da bo globalno segrevanje preseglo kritično mejo 1,5 stopinje Celzija, se nenehno povečuje. WMO ocenjuje, da je v povprečju med letoma 2025 in 2029 80-odstotna možnost, da podremo prejšnji rekord, leto 2024 pa velja za leto z najvišjo povprečno temperaturo, ki je bila kdaj koli zabeležena.

Pričakuje se, da bo petletno povprečje globalnega segrevanja preseglo 1,5 stopinje, kar bo resno ogrozilo cilje podnebnega vrha v Parizu leta 2015 o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje v primerjavi s predindustrijskimi časi. Po podatkih WMO bi lahko bila meja 1,5 stopinje presežena že leta 2024, vendar bo uradno priznana le, če bo presežena dolgoročno. Vsaka desetinka stopinje segrevanja prispeva k vročinskim valovom, močnemu dežju, suši in drugim ekstremnim vremenskim pojavom.

Globalni trendi in regionalni vplivi

Dodatne ugotovitve Zvezne agencije za okolje poudarjajo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek in ki vplivajo na vremenske in podnebne ekstreme po vsem svetu. Hitro segrevanje nižje plasti ozračja in oceanov, zmanjševanje snega in ledu ter dvig globalne gladine morja so le nekateri od zaskrbljujočih dogodkov. Koncentracije toplogrednih plinov v ozračju so zaskrbljujoče visoke: leta 2023 so zabeležili 419 ppm CO2, 1940 ppb CH4 in 336,8 ppm N2O.

Zlasti Evropa je opisana kot žarišče podnebnih sprememb. Leto 2024 je bilo najtoplejše leto doslej na celini, z opaznim dvigom temperature, ki je prvič dosegla 1,5 stopinje nad predindustrijsko ravnjo. Ekstremni vremenski dogodki, kot so hude poplave v Valencii oktobra 2024, so povzročili nešteto izgub: več kot 200 življenj je bilo izgubljenih.

Prilagoditvene strategije in izzivi

Poročilo o podnebnem stanju Copernicusa in WMO dokumentira škodo v višini več kot 18 milijard evrov, ki je posledica različnih ekstremnih vremenskih dogodkov v Evropi. Taljenje ledenikov v Alpah in dramatična izguba ledu v arktični regiji ponazarjata ogromne posledice podnebne krize, ki so zdaj jasno očitne. Predvideva se, da se bo nevarnost poplav v naslednjih nekaj desetletjih povečala, zlasti v mestnih območjih.

Za omejitev globalnega segrevanja je ključnega pomena zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 43 odstotkov do leta 2030. To zahteva celovite ukrepe, vključno s povečano uporabo obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija, pa tudi ciljno usmerjene spremembe v sektorju mobilnosti, gradbeništva in hrane. Pozitivne pristope k prilagajanju podnebnim spremembam je že mogoče opaziti v mestih, kot so Pariz, Milano in Bratislava, katerih načrti za prilagajanje podnebju so se v zadnjih sedmih letih povečali za 26 odstotkov.

WMO skupaj z raziskovalci podnebja in institucijami po vsem svetu nujno opozarja: globalno segrevanje je tehnološko in ekonomsko mogoče omejiti. Vendar to zahteva takojšnje in odločno ukrepanje, da preprečimo katastrofalne posledice v prihodnosti.

Za več informacij glejte: ZVW, Zvezna agencija za okolje, in dnevne novice.