Več dela za blaginjo? Anketa sproža razpravo v Mainzu!

Več dela za blaginjo? Anketa sproža razpravo v Mainzu!

Razprava o delovnem času postaja v Nemčiji vse pomembnejša. Kancler Friedrich Merz poziva k več dela za "zagotovitev blaginje" in ustvarjanje preobrata v gospodarstvu. To je v kontekstu trenutne raziskave v Mainzu, ki kaže, da bi bili številni zaposleni pripravljeni povečati svoj tedenski delovni čas. Glede na to raziskavo Wolfganga Brauerja bi si mnogi Nemci lahko predstavljali, da bi več delali za izboljšanje lastnega finančnega položaja in stabilizacijo gospodarstva JZV.

Osrednja točka v razpravi o delovnem času je visoka stopnja krajšega delovnega časa v Nemčiji. V mednarodni primerjavi je povprečna tedenska delovna ura Nemcev pod povprečjem številnih drugih industrializiranih držav JZV. Podatki iz mikrocenzusa leta 2020 kažejo, da je bilo 75 % mater zaposlenih, a neverjetnih 65,5 % teh mater je delalo s krajšim delovnim časom. Pri očetih pa je bila stopnja skrajšanega delovnega časa le 7,1 %. To sproža vprašanja o združljivosti dela in družine ter kaže, da so zlasti matere v Nemčiji pogosto potisnjene v vlogo delavk s krajšim delovnim časom. Destatis.

Delo s krajšim delovnim časom vpliva na strukturo družine

Visoka stopnja krajšega delovnega časa ima različne učinke na družinsko strukturo in trg dela. Tako profesorica sociologije Jutta Allmendinger opisuje potrebo, da očetje delajo manj, da bi se matere lahko več vrnile na trg dela. To ne bi koristilo samo materam, ampak bi pomenilo tudi plus za družbo kot celoto JZV. Leta 2023 je približno 46 % zaposlenih žensk v Nemčiji delalo s skrajšanim delovnim časom, kar je skoraj štirikrat več kot pri moških, katerih stopnja skrajšanega delovnega časa znaša le 13 %. WSI.

Primerjava z drugimi državami EU kaže, da ima Nemčija enega najvišjih deležev mater s skrajšanim delovnim časom – višji je le na Nizozemskem. Poleg tega so razlike v zaposlitvi za krajši delovni čas med spoloma v Nemčiji skozi čas ostale precejšnje. Razlika med spoloma v stopnjah krajšega delovnega časa se je med letoma 1991 in 2023 povečala z 28 na 33 odstotnih točk, kar poudarja izzive, s katerimi se soočajo matere in njihovo vključevanje na trg dela. WSI.

Posledice občasnega dela in operativni izzivi

Delo s krajšim delovnim časom negativno vpliva tudi na karierne možnosti žensk. Ženske se po obdobju dela s krajšim delovnim časom pogosto težko vrnejo na redno zaposlitev. Daljše faze s skrajšanim delovnim časom lahko vplivajo na zaposlovanje in življenjske poti žensk ter pogosto povzročijo nestabilne dohodke, kar negativno vpliva na starostne pokojnine WSI.

Zakon o premostitvenem delu s skrajšanim delovnim časom, ki je začel veljati januarja 2019, sicer ponuja možnost začasnega dela s krajšim delovnim časom, a številni zaposleni v podjetjih z relativno malo zaposlenimi nimajo dostopa do te uredbe. Približno 40 % zaposlenih v majhnih podjetjih ni upravičenih do premostitve krajšega delovnega časa, kar otežuje spodbujanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. WSI.

Izzivi in ​​dogajanja na trgu dela kažejo, da je treba razmišljati o delovnem času in modelih dela. Medtem ko je poudarek na ustvarjanju bogastva, je upati, da združljivost družine in dela ni izgubljena izpred oči.