Šokantno povečanje živega srebra: reke ogrožajo oceane in zdravje!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Ingersheim poudarja porast živega srebra v rekah in posledice rudarjenja zlata v Amazoniji.

Ingersheim beleuchtet den Anstieg von Quecksilber in Flüssen und die Folgen des Goldabbaus im Amazonasgebiet.
Ingersheim poudarja porast živega srebra v rekah in posledice rudarjenja zlata v Amazoniji.

Šokantno povečanje živega srebra: reke ogrožajo oceane in zdravje!

Preplahi zvonijo: onesnaženost svetovnih oceanov z živim srebrom je dosegla zaskrbljujoče ravni. Glede na poročilo avtorja časopis Bietigheim Količina živega srebra, ki po rekah pride v oceane, se je močno povečala. Še posebej so prizadete regije, kot so Južna Azija, Jugovzhodna Azija in Amerika. Amazonija, žarišče emisij živega srebra, doseže več kot 200 ton letno, od tega tri četrtine izvira iz človeških dejavnosti, zlasti rudarjenja majhnega obsega.

Trenutni razvoj dogodkov je zaskrbljujoč. Poleg že tako kritičnih razmer na območju Amazonije tudi reke v Sibiriji, kot sta Ob in Jenisej, prenašajo znatne količine živega srebra v morje. Znanstveniki, vključno z Isabel Smith, prav tako poročajo o naraščajočih koncentracijah živega srebra v severnoameriških rekah Yukon in Koyukuk. To povečanje je predvsem posledica taljenja permafrosta in povečane erozije tal.

Vzroki in posledice onesnaženja z živim srebrom

Učinki živega srebra so uničujoči. Kot eden najnevarnejših toksinov poškoduje imunski in reproduktivni sistem ter centralni živčni sistem. Še posebej nerojeni otroci so izjemno občutljivi na strupeno težko kovino. To vpliva tudi na prehrano v prizadetih regijah: študija WWF Brazilija kaže, da onesnaženje z živim srebrom v užitnih ribah v Amazoniji pogosto presega omejitve Svetovne zdravstvene organizacije. Prizadeta je približno tretjina testiranih vzorcev rib, kar ima usodne posledice za lokalne skupnosti, ki se preživljajo predvsem od ribičev.

Pri tem problemu igra ključno vlogo rudarjenje zlata. Po navedbah WWF rudarjenje zlata vodi do velikega krčenja gozdov in izgube biotske raznovrstnosti z uporabo zelo strupenih kemikalij, kot sta živo srebro in cianid. Ti strupi vstopajo v zrak, zemljo in vodo ter ogrožajo zdravje domačinov. Infrastruktura, zgrajena za pridobivanje zlata, kot so ceste in hidroelektrarne, pogosto vodi do nezakonitih poselitev in povečuje drugo degradacijo okolja, kot sta sečnja in divji lov.

Na splošno je poleg dviga ravni živega srebra tudi kanček upanja. V primerjavi z letom 1850 se je vnos živega srebra v Sredozemlje zmanjšal. Ta upad je v veliki meri posledica ukrepov, kot je gradnja jezov, kot je Asuanski jez v Egiptu, ki zmanjšujejo pretok živega srebra v te vode.

Nevarnosti živega srebra so globalne in zahtevajo nujno ukrepanje za zaščito zdravja ljudi in občutljivega okolja prizadetih regij. Zaščita biotske raznovrstnosti in regulacija pridobivanja zlata sta bistvena za omejitev katastrofalnih posledic strupenih emisij.