Krožno gospodarstvo v fokusu: Steinmeierjeva vizija trajnostne prihodnosti!

Krožno gospodarstvo v fokusu: Steinmeierjeva vizija trajnostne prihodnosti!

Zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier je 20. junija 2025 na svetovni razstavi Expo 2025 v Osaki poudaril pomen krožnega gospodarstva. V svojem govoru je poudaril smotrno rabo virov, ki ne koristi le planetu, temveč tudi prihodnjim generacijam. Nemčija je aktivno vključena v to globalno idejno delavnico na temo krožnega gospodarstva, katere cilj je predstavitev inovativnih rešitev na različnih področjih.

Steinmeier je izpostavil, da je cilj krožnega gospodarstva skleniti materialne in proizvodne cikle, da bi surovine uporabljali učinkovito in dolgoročno. To je v nasprotju z linearno ekonomijo, kjer se proizvodi izkopavajo, porabijo in na koncu zavržejo, kar vodi v izčrpavanje virov in vpliv na okolje. Krožno gospodarstvo pa zmanjšuje porabo primarnih surovin in zmanjšuje količino odpadkov.

Inovacije in spremembe v perspektivi

Na sejmu imajo obiskovalci priložnost spoznati inovativne pristope k zeleni arhitekturi in inteligentni distribuciji energije v različnih tematskih paviljonih. Steinmeier je pozval k spremembi perspektive, da bi se učili drug od drugega – prek meja in generacij. To podpirajo primerjalni pristopi iz različnih držav, vključno z japonskim paviljonom, ki se ukvarja z izkoriščanjem odpadkov z mikroorganizmi.

Tukaj se razpravlja tudi o potencialu alg. Te mikroalge bi lahko igrale ključno vlogo v prihodnji prehrani, saj proizvedejo 36-krat več beljakovin kot soja, 14-krat več olja kot sončnice in vežejo 14-krat več CO2 kot cedra. Takšni inovativni pristopi so del celovitega načrta za spodbujanje krožnega gospodarstva, ki vključuje tudi ekološke vidike v razvoj izdelkov za zmanjšanje porabe virov.

Vloga potrošnikov in državni ukrepi

Osrednji vidik krožnega gospodarstva je aktivna vloga potrošnikov, ki lahko s trajnostno potrošnjo in daljšo uporabo izdelkov prispevajo k zmanjšanju količine odpadkov. K temu pripomorejo različni vladni ukrepi, ki spodbujajo sodelovanje z gospodarstvom in pripomorejo k razvoju okolju prijaznih tehnologij. Od marca 2021 je treba prodajati samo naprave, ki jih je mogoče popraviti, proizvajalci pa so dolžni zagotoviti rezervne dele in navodila za popravilo.

Krožno gospodarstvo je v Švici problem že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Zvezna vlada je sprejela različne ukrepe za podporo pobudam in v letu 2018 reciklirala več kot 12 milijonov ton od 17,5 milijona ton materialov za razstavljanje. V tem pogledu je zaveza Švice tudi odličen zgled za druge države, ki želijo slediti podobni poti. Trg krožnega gospodarstva raste hitreje od svetovnega trga in se vse bolj obravnava kot del gospodarstva, gospodarnega z viri.

Ukrepi in strategije niso samo na državni ravni, ampak jih podpirajo tudi različni akterji v občinah in kantonih. Ta skupna prizadevanja so ključnega pomena za obravnavo okoljskih vročih točk in spodbujanje dolgoročnih sprememb, ki prinašajo okoljske in gospodarske koristi.