Huda nesreča pri Grimmenu: Voznik se je izognil divjadi in imel nesrečo

Huda nesreča pri Grimmenu: Voznik se je izognil divjadi in imel nesrečo

V ponedeljek zvečer, 10. junija 2025, se je na zvezni avtocesti 194, med Steinhagnom in Abtshagenom, okoli 18. ure zgodila huda nesreča. V dogodku se je huje poškodovala 19-letna voznica iz Hamburga, ki je vozila BMW iz Stralsunda proti Grimmenu. Divjad je nenadoma prečkala cesto, zaradi česar je voznik zapeljal. Izgubila je nadzor nad vozilom in čelno trčila v ulično drevo.

Hudo poškodovanega voznika so na kraju nesreče zdravniško oskrbeli in odpeljali na nadaljnji pregled v bolnišnico. Po nesreči njen BMW ni bil več vozen in so ga morali odvleči. Povzročeno materialno škodo ocenjujejo na okoli 9500 evrov. Cesta je bila približno dve uri delno zaprta, medtem ko je policija na kraju opravljala ogled.

Nesreče z divjadjo kot prometno tveganje

Kot poroča Zvezni raziskovalni inštitut za avtoceste (BASt), nesreče s prostoživečimi živalmi predstavljajo veliko tveganje za varnost v cestnem prometu. V letu 2021 je prišlo do rahlega porasta hudih nesreč z divjadjo v primerjavi z letom prej. Skupna škoda na avtomobilih je dosegla 940 milijonov evrov. Te številke poudarjajo nujno potrebo po preventivnih ukrepih za zmanjšanje nesreč s prosto živečimi živalmi.

Običajni preventivni ukrepi vključujejo prometne znake za prečkanje prostoživečih živali, ograje za zaščito divjih živali in sisteme za opozarjanje na divje živali. Kljub množici pristopov je malo zanesljivih dokazov o njihovi učinkovitosti. BASt zato dela na izboljšavi baze podatkov. Da bi bolje razumeli vzroke nesreč, se GIS analize uporabljajo za prepoznavanje žarišč nesreč prosto živečih živali in poudarjanje ekoloških vzrokov.

Izzivi in ​​rešitve

Vedenje divjih živali na cestah ostaja slabo razumljeno, saj se jeleni in druge živali različno odzivajo na cestni promet. Za učinkovito preprečevanje nesreč pri divjih živalih so potrebni inovativni pristopi. To ne vključuje samo tradicionalnih ukrepov, temveč tudi nove tehnologije, kot so avtomatizirani sistemi za pomoč voznikom, ki označujejo prehode za divje živali, ali elektronski sistemi za opozarjanje na divje živali, ki opozarjajo na možna trčenja.

Podnebne spremembe in kmetijske strukturne spremembe še naprej vplivajo na preskrbo s hrano za divje živali, kar lahko poveča konflikte med cestnim prometom in populacijami divjih živali. S povezovanjem habitatov, na primer z zelenimi mostovi in ​​počivališči, bi lahko potencialno zmanjšali število nesreč, v katere so vpletene divje živali. Glede na naraščajočo gostoto prometa so celovite in inovativne strategije za boj proti nesrečam s prosto živečimi živalmi bistvene za večjo varnost na naših cestah.