Sojenje proti serijskemu morilcu Göppingen: Dejanje umora!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Začetek sojenja proti 26-letni ženski zaradi umora v Göppingenu: morilstvo in maščevanje v središču pozornosti na deželnem sodišču v Ulmu.

Prozessbeginn gegen eine 26-jährige Frau wegens Mordes in Göppingen: Mordlust und Rache im Fokus am Landgericht Ulm.
Začetek sojenja proti 26-letni ženski zaradi umora v Göppingenu: morilstvo in maščevanje v središču pozornosti na deželnem sodišču v Ulmu.

Sojenje proti serijskemu morilcu Göppingen: Dejanje umora!

Sojenje za umor proti 26-letni ženski iz okolice Stuttgarta se je začelo 27. maja 2025 na deželnem sodišču v Ulmu. Obdolženec je bil predstavljen v lisicah in okovih za gležnje pod strogimi varnostnimi ukrepi. Obtožena je zahrbtnega umora iz poželenja po umoru, potem ko je sredi oktobra 2024 ubila 46-letnega moškega iz Göppingena, s katerim sta se prek spletne platforme [t-online.de] dogovorila za sporazumno seks.

Državni tožilec ženi očita, da je žrtvi najprej zvezala roke in noge za stol. Nato ga je zadavila z vrvjo in mu s kuhinjskim nožem zadala več vbodov, ki so ga na koncu pripeljali do smrti. Žrtev je bila najdena mrtva v njegovem stanovanju 16. oktobra 2024. Tri dni po zločinu je obtoženca aretirala posebna komisija "Škrilavec".

Gibalno in duševno zdravje

Motiv za zločin naj bi bilo globoko zakoreninjeno sovraštvo do moških. Obtoženka je izjavila, da se je hotela maščevati moškim za prejšnja posilstva in zlorabe. Pojasnila je tudi, da je želela s to serijo umorov doseči slavo. Državno tožilstvo obravnava ta dejanja kot zahrbten umor iz nizkih motivov, kot stuttgarter-nachrichten.de poročila.

Osrednji element glavne obravnave bo razjasnitev obtoženčeve krivde, saj so za oceno vpliva na stopnjo krivde potrebni psihiatrični izvidi o morebitnih duševnih boleznih. Obtoženka je od aretacije v priporu.

Statistična ozadja

V zadnjih letih je kriminalna statistika v Baden-Württembergu pokazala, da je za ženske na splošno manj verjetno, da bodo obsojene za nasilna kazniva dejanja. Leta 2019 je bilo na sodišču skupno 109.847 ljudi spoznanih za krive, pri čemer je bilo samo 1,7 % žensk obsojenih za nasilna kazniva dejanja – statistika, ki poudarja nenavadno resnost primera, kot kaže [statistics-bw.de](https://www.statistics-bw.de/Presse/Press Releases/2021033).

Izid sojenja ne bo odločil le o usodi obtožencev, ampak bi lahko imel tudi daljnosežne posledice za pravno in družbeno razumevanje nasilja nad moškimi in duševne bolezni. Pogajanja zato spremljajo z vznemirjenjem.