Izrael vrača udarec Iranu: eksplozije v Teheranu in sirene v Tel Avivu!

Izrael vrača udarec Iranu: eksplozije v Teheranu in sirene v Tel Avivu!

13. junija 2025 bodo napetosti na Bližnjem vzhodu dosegle nov vrhunec. Ameriška vlada je napovedala, da bo umaknila nenujno osebje iz Iraka in drugih regij. Hkrati pa krožijo govorice o morebitnem zaostrovanju med Izraelom in Iranom. Dogodki so še posebej eksplozivni zaradi zračnih napadov na Teheran v zgodnjih jutranjih urah, pri čemer so izraelske rakete zadele jedrski center v Natanzu. Ta vojaška akcija je, kot je poudaril premier Benjamin Netanjahu, usmerjena neposredno proti iranski grožnji.

Sirene za zračni napad so se oglasile v Tel Avivu ob 3. uri zjutraj. Prebivalcem je bilo naročeno, naj poiščejo varnost v bunkerjih in zakloniščih. Po poročanju iz Novi svet Razmere so še posebej napete, saj so izraelske zračne sile zdaj posredno napadle več pomembnih vojaških območij v Iranu. To velja za najpomembnejši napad na državo po vojni v Iraku v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Reakcije na napade

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je zračne napade opisal kot vojno napoved in posvaril pred "močnim odgovorom". Njegov šef, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej, je napovedal "grenak in boleč" odgovor na napade. Iranska državna televizijska postaja je poročala o najmanj šestih mrtvih, vključno z znanstveniki in civilisti, poročilo pa še ni neodvisno preverjeno. Izraelske obrambne sile (IDF) so medtem potrdile smrt številnih poveljnikov Islamske revolucionarne garde zaradi napadov.

Eskalacija je podkrepljena tudi z odzivom v regiji. Iranske oborožene sile so proti Izraelu sestrelile več kot 100 brezpilotnih letal, večino pa je prestregla izraelska zračna obramba. Pred temi napadi je Izrael zaprl svoj zračni prostor nad Izraelom, Jordanijo, Iranom, Irakom in Sirijo ter kot previdnostni ukrep celo prekinil lete družbe El Al Airlines z letališča Ben Gurion.

Mednarodne in regionalne razsežnosti

Odzivi na konflikt dosegajo mednarodne razsežnosti. Medtem ko je bil ameriški predsednik Donald Trump vnaprej obveščen o napadih in jih je označil za "odlične", so tudi države, kot sta Kitajska in Japonska, izrazile zaskrbljenost zaradi stopnjevanja in vse strani pozivajo k zadržanosti. Kitajska je pozvala k mirni rešitvi, Japonska pa k procesu deeskalacije.

Pomembne vplive je čutiti tudi na gospodarskih trgih. Cene nafte so se zaradi negotovosti in morebitnih motenj v oskrbi zvišale. Ta geopolitična dogajanja so v negotovem interesu ne le za vpletene države, ampak tudi za celotno regijo.

Znotraj Izraela se podpora vojni proti Iranu razume kot eksistencialna nuja. Medtem pa številne trgovine v Tel Avivu kljub napetostim ostajajo odprte, vsakdanje življenje pa se zdi večinoma nedotaknjeno. Ljudje se svobodno gibljejo, saj je novic o stalnih opozorilih o izstrelkih v mestnem območju vse več.

Izraelske obrambne sile so mobilizirale svoje enote, da bi se pripravile na morebitno maščevanje Irana. Prav tako naj bi zaprli vse kontrolne točke na Zahodnem bregu in močno omejili gibanje Palestincev.

Sedanje razmere poudarjajo kompleksno dinamiko med vojaškimi akcijami in regionalnimi odzivi nanje. Razprave o medsebojnem tveganju v vojni in njihovem vplivu na konflikt so zdaj še eno napeto področje, ki je tesno prepleteno in katerega vpliv bi lahko imel resne posledice za vse vpletene.